Višje državno tožilstvo v Zaječarju ima le še slabih deset dni časa, da poda obtožnici proti Dejanu Dragijeviću in Srđanu Jankoviću, glavnima osumljencema za umor dveletne deklice Danke Ilić. Osumljenca sta v priporu, ki se izteče 26. septembra, ko se izteče tudi šestmesečni rok za podajo obtožnice. V ponedeljek je dekličin oče, Miloš Ilić, izrazil upanje, da bo obtožnica podana v roku. “Upam, da bo pravici zadoščeno,” je dejal po poročanju srbskega časnika Blic. 

Toda, manj optimističen je Igor Jurić, predsednik srbskega Centra za pogrešane in zlorabljene otroke. Opozoril je, da tudi v primeru ovadb pravici ne bo zadoščeno, saj otroka še vedno niso našli. “Tudi če bodo vložene obtožnice in bodo ljudje obsojeni, bo to zame še vedno velika uganka. Danke ni in ne morem se sprijazniti s tem, da sta ta dva človeka s takšnimi kapacitetami in intelektualnimi sposobnostmi uspela na tak način skriti tako veliko skrivnost,” je za Blic povedal Jurić. “Osebno verjamem, da je pri tem nekaj več in da je še nekdo vpleten v ugrabitev ali v umor,” je dodal.

Prepričan je, da so bile že na samem začetku storjene napake, ki jih je bilo sčasoma vse težje popraviti. “Čedalje težje je dokazati nekaj, kar je bilo lahko dokazati na samem začetku. Ko se je sam minister oglasil s sporočilom za javnost, me je to presenetilo. Pozneje se je izkazalo, da je bilo presenečenje upravičeno. Mislim, da je preiskava šla v eni smeri. Govorim o okoliščinah izginotja. Vse je šlo v eni smeri, potem pa so se od nikoder pojavili drugi ljudje in osumljenci. Toda, če nimate konkretnih dokazov, nobene sledi, DNK … Mislim, da je bil pritisk javnosti tako velik, da je policija morala najti neko rešitev, da zadovolji javnost. Mislim, da bi si morala policija vzeti več časa, da se povsem prepriča o tem, kaj se je zgodilo,” pravi Jurić. 

Za Blic je primer komentiral tudi Žarko Popović, nekdanji vodja oddelka za krvne delikte. Kot pravi, ni jasno, ali je bil dveletni otrok umorjen ali pa morda dan v posvojitev, ugrabljen za presaditev organov ali kaj podobnega. Meni, da je Dragijević kaznivo dejanje priznal pod policijskim mučenjem, brez enega samega materialnega dokaza. 

Dvomi tudi v njegovo zgodbo, da je truplo otroka odpeljal na neko deponijo. Še posebej zato, ker naj bi to storil naslednji dan, ko je bilo celotno območje blokirano zaradi iskalne akcije. “Najhuje je, da ni niti posrednih dokazov, ki bi nakazovali na to, da je bil otrok umorjen. Se pravi, mi v tem primeru ne vemo, ali je otrok živ ali mrtev,” je dejal Popović. 

Spomnimo …

Danka Ilić je  izginila 26. marca v vasi Banjsko Polje pri Boru. Vse od takrat je pogrešana. Policijska preiskava je pokazala, da naj bi bila umorjena. Za umor pa sta osumljena 50-letna delavca Komunalnega podjetja Bor. A čeprav se bo kmalu iztekel rok za vložitev obtožnice, veliko vprašanj ostaja neodgovorjenih. Kljub temu sta osumljenca že več mesecev v priporu. 

Policija je med hišnimi preiskavami osumljencema zaplenila stvari, za katere sumijo, da bi lahko bile uporabljene med umorom in prikrivanjem trupla. Med drugim so zaplenili garderobno omaro, čevlje, preprogo, orodje, orožje, hladno orožje, motorno žago, sekiro in dva noža za klanje prašičev. Toda za zdaj na nobenem od analiziranih predmetov niso našli sledi DNK male deklice. Na motorni žagi niso našli ne človeških ne živalskih bioloških sledi, na nožih pa so bile le sledi živalske krvi. So pa na sekiri našli sledi krvi dveh oseb – osumljenca in njegovega sorodnika. Kri, ki so jo našli na hlačah enega od osumljencev, naj bi pripadala njemu, prav tako tudi sledi krvi v službenem avtomobilu. 

Izvedenski pregled naj bi pokazal, da sta se osumljenca z vozilom gibala ob hiši oziroma hlevu, v katerem je bila 26. marca Danka z bratom in mamo. Kot je poročal Blic, je Dragijević na prvem zaslišanju povedal, da je bil v službenem vozilu fiat panda na sovoznikovem sedežu, za volanom pa da je bil njegov kolega Janković. Povedal je, da naj bi Janković z avtomobilom zbil deklico, ki je bila sama na cesti, nato pa naj bi jo posadil na zadnji sedež vozila in z golimi rokami zadavil. Dragijević je zločin podrobno opisal in priznal svojo vlogo pri tem, ni pa razkril, kje je dekličino truplo. Rekel je, da so truplo najprej odnesli na deponijo, nato pa naj bi dva dni pozneje truplo premestili, pri tem pa naj bi mu pomagala njegov oče Radoslav in brat Dalibor. Končne lokacije pa po poročanju Blica ni razkril. 

Za razliko od Dragijevića, se je Janković na zaslišanju po aretaciji branil z molkom. V začetku junija pa se je odločil, da spregovori in je v celoti zanikal, da bi imel karkoli opraviti z izginotjem deklice. Tudi Dragijević je pozneje zanikal svoje prejšnje navedbe in dejal, da deklice ni niti videl.