Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V dneh, ko se še toliko bolj govori o Evropski uniji, smo od naših tokratnih štirih sogovornikov skušali izvedeti, kako se po njihovem mnenju kaže vpliv članstva Slovenije v EU na lokalnem nivoju, torej na nivoju občin, konkretno njihove občine, kaj so prednosti oz. koristi in kaj morda pomanjkljivosti oz. slabosti ter kje vidijo še priložnosti oz. izboljšave na tem področju. K sodelovanju smo povabili občinski svetnici in svetnika iz treh manjših posavskih občin, Radeče, Kostanjevica na Krki in Bistrica ob Sotli.
Zahtevnost razpisov in izpeljave projektov
Miran Prnaver
Svetnik NSi v radeškem občinskem svetu Miran Prnaver pravi, da je z vstopom v Evropsko unijo pred 20 leti naša država pridobila številne prednosti: prost pretok ljudi in blaga, prost trg delovne sile, enotno valuto (od leta 2007 za Slovenijo), večjo konkurenčnost in širši trg dela. Posredno imajo od tega koristi tudi lokalne skupnosti. Predvsem pa se lokalne skupnosti prijavljajo na številne razpise v okviru EU, in to tako na področju infrastrukture kot tudi na številnih drugih področjih. »Ker pa so naše občine relativno majhne, so lahko taki razpisi velik oz. prevelik zalogaj. Razpisi so zahtevni ter zahtevajo številna znanja in izpolnjevanje več pogojev. Zato je tukaj zelo dobrodošlo, da številni razpisi potekajo preko naše posavske regije oziroma naše RRA,« navaja Prnaver, ki je prepričan, da je sodelovanje med posavskimi občinami zelo dobro. Po besedah njegove kolegice v občinskih klopeh Urške Renko (ZA-R) vsekakor lahko opazimo vpliv EU tudi v lokalnem okolju, saj je v občini Radeče in tudi Posavju kar precej vidnih zadev, ki so sofinancirane s strani EU, na kar nas na vsakem koraku opozarjajo označevalne table. »Ključna prednost pri tem je, da je potreben le manjši sofinancerski delež, ki bremeni občinski proračun, največja slabost pa je kar precejšnja zahtevnost izpeljave projektov, predvsem s strani priprave vse ustrezne dokumentacije. Zaradi tega je večina projektov vodenih in koordiniranih s strani občinske uprave in JZ KTRC Radeče, saj so dobro usposobljeni na tem področju,« poudarja. Osebno bi si želela večjo vključenost tudi manjših akterjev pri takšnih projektih in da bi se zmanjšale birokratske zahteve, »zagotovo pa bi si vsi želeli več projektov tudi na podeželskih območjih občine Radeče, ki bi vsekakor izboljšali kakovost življenja za občane«. Kot še dodaja, ne gre pozabiti tudi na del, ki je po njenem mnenju zelo slabo izkoriščen – to so razpoložljiva sredstva, ki so namenjena gospodarskim družbam oz. subjektom. »Na tem področju bi morali izboljšati predvsem informiranost ter tudi nadaljnjo pomoč subjektov pri pridobivanju in koriščenju tako povratnih kot nepovratnih sredstev, saj bomo le na tak način zagotovili stabilno gospodarstvo, ki je eden od temeljev razvoja občine,« meni Renko.
Urška Renko
Poenostaviti administracijo pri pridobivanju sredstev
Član Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki Jakob Gašpir je prepričan, da članstvo Slovenije v EU prinaša številne prednosti za občine po vsej državi. Ena najpomembnejših prednosti je dostop do kohezijskih sredstev in sredstev za razvoj podeželja, ki omogočajo financiranje različnih projektov na lokalnem nivoju. Ti projekti zajemajo področja infrastrukture, okolja, izobraževanja, turizma in drugih, kar pripomore k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev, pojasnjuje in nadaljuje, da so s pomočjo evropskih sredstev številne občine lahko izvedle projekte, kot so obnovitve cest, gradnja kanalizacijskih sistemov, energetska sanacija javnih zgradb ter razvoj podeželskih območij skozi programe, kot je CLLD (Community-Led Local Development). Poleg tega po njegovem članstvo v EU omogoča občinam sodelovanje v različnih mrežah in projektih, kjer lahko delijo ter pridobivajo izkušnje in dobre prakse od drugih evropskih občin. To pripomore k izboljšanju javnih storitev, kot so šole, vrtci in zdravstveni domovi, ter k boljši usposobljenosti zaposlenih v občinskih upravah, je prepričan. Kljub številnim prednostim pa se občine srečujejo tudi z nekaterimi izzivi. Poleg zapletenih in dolgotrajnih administrativnih postopkov obstaja tudi tveganje neenakomerne porazdelitve sredstev, saj nekatere občine ne izkoristijo v celoti možnosti, ki jih ponuja članstvo v EU, tako Gašpir, poleg tega so sredstva iz EU pogosto pogojevana z določenimi zahtevami in predpisi, kar lahko omejuje fleksibilnost občin pri izvajanju projektov.
Jakob Gašpir
»Za izboljšanje izkoristka evropskih sredstev in zmanjšanje birokratskih ovir je pomembno povečati usposabljanja in izobraževanja za občinske uradnike glede priprave in vodenja projektov. Prav tako je ključno spodbujati občine k večjemu sodelovanju z drugimi evropskimi občinami in regijami za izmenjavo znanja in izkušenj. Poenostavitev administrativnih postopkov za pridobivanje sredstev bi omogočila lažji dostop tudi za manjše in manj razvite občine. Poleg tega je pomembno, da se uspešni projekti, financirani iz EU-sredstev, bolj promovirajo, kar bi lahko spodbudilo večje zanimanje in zaupanje v evropske projekte med lokalnimi prebivalci in oblastmi,« navaja ter omeni tudi, da bo spodbujanje večje vključenosti lokalnih prebivalcev v pripravo in izvajanje projektov prispevalo k večji relevantnosti in podpori evropskih projektov v skupnosti.
Primera dobre prakse iz kostanjeviške občine
Gašpir ob tem izpostavi primera dobre prakse iz kostanjeviške občine. Prvi je pred dvema mesecema napovedana zagotovitev skoraj treh milijonov evrov sredstev za obnovo nekdanjega samostana v Kostanjevici na Krki, kjer domuje Galerija Božidar Jakac, za katero je Ministrstvo za kulturo pridobilo evropska kohezijska sredstva v povezavi s programom Natura 2000. V okviru investicije bo urejena tudi predstavitev naravnih vrednot, s poudarkom na okoliških gozdovih in reki Krki. Drugi pa je lani zaključena kolesarska povezava, skupni projekt Mestne občine Krško in Občine Kostanjevica na Krki, kjer so se vsi posegi na 19,5 km dolgi trasi izvajali v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020«. Gre za 6,7 milijona evrov vredno naložbo, za katero je Mestna občina Krško prispevala 1,7 milijona evrov, Občina Kostanjevica na Krki nekaj več kot 900.000 evrov, razliko pa se je s strani Ministrstva za infrastrukturo zagotovilo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna RS.
Mag. Valerija Slemenšek
Za obmejne občine pomembni Interregovi projekti
Bistriška svetnica mag. Valerija Slemenšek je prepričana, da ima članstvo Slovenije v EU pomemben vpliv na lokalni nivo, vključno z občinami, kot je Bistrica ob Sotli. Občine imajo po njenih besedah dostop do različnih evropskih skladov, ki omogočajo financiranje projektov za izboljšanje infrastrukture, razvoj podeželja, okoljske projekte idr. »Kot obmejna občina ima Bistrica ob Sotli posebne priložnosti in izzive, ki jih prinaša članstvo v EU, pa tudi koristi od programov čezmejnega sodelovanja, kot je Interreg. Ti programi spodbujajo sodelovanje s sosednjimi občinami v drugih državah članicah EU, kar lahko vodi do skupnih projektov in izmenjave dobrih praks. V lanskem letu je Občina Bistrica ob Sotli kot partner kandidirala v Interregovem projektu Zelene povezave, a žal ni bil odobren,« pravi in dodaja, da pridobivanje evropskih sredstev pogosto zahteva veliko birokracije, kar lahko predstavlja izziv za manjše občine, kot je Bistrica ob Sotli, z omejenimi zaposlitvenimi kapacitetami.
Rok Retelj
Prispevek je objavljen v rubriki Pro et Contra v zadnji številki Posavskega obzornika.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
