Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Glavne terapevtke na simpoziju (z leve proti desni): Simona Kokot, Maruša Juvanc, Rozalija Dvoršek, Mihaela Kavčič in Petra Gabršček
Minulo soboto in nedeljo je v prostorih MC Brežice potekal prvi mednarodni simpozij z naslovom »Srečanja v glasbi«, Glasbena terapija – kje smo in kam gremo?, ki je bil namenjen širšemu krogu strokovnjakov s področja glasbene terapije, drugih umetnostnih terapevtskih smeri, glasbenim pedagogom, vsem, ki se z glasbo poklicno ukvarjajo ali jo vključujejo v svoje vsakdanje delo.
Ekipo glavnih glasbenih terapevtk so sestavljale Rozalija (Zala) Dvoršek, predsednica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije (ZGTS) in vodja centra Zvočni atelje, Maruša Juvanc, predstavnica Slovenije v Evropskem združenju glasbenih terapevtov (EMTC), gostiteljica Generalne skupščine EMTC v Brežicah in vodja centra za glasbeno terapijo Muzikalije, Petra Gabršček, predstavnica Slovenije v Evropskem združenju glasbenih terapevtov, Simona Kokot, tajnica ZGTS, pevka, zborovodja zbora oseb s posebnimi potrebami, ki izvaja glasbeno terapijo v zasebni praksi, ter Mihaela Kavčič, vodja centra za glasbeno terapijo Ad Libitum, ki deluje na Pediatrični kliniki in v Centru Obelisk v Ljubljani.
Najpreprostejša glasbila, ki se uporabljajo v glasbeni terapiji
Osnovni namen simpozija je bil predstavitev glasbene terapije, prikaz vključevanja glasbe in elementov glasbene terapije v delo s posamezniki in skupinami, predstavitev razvoja tega strokovnega področja v Sloveniji in seznanitev s primeri dobrih praks v tujini. Simpozij je imel bogat program z različnimi delavnicami (npr. delavnica na temo avtizma, delavnica z osebami s posebnimi potrebami), gostil pa je številne domače in tuje govorce.
Glasba ima terapevtske učinke
Glasbena terapija je strokovna praksa, v kateri ima osrednjo vlogo trosmerni proces med terapevtom, klientom in glasbo. Terapevt z uporabo glasbe nudi klientom varen prostor, kjer se lahko srečajo s svojo stisko, jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo.
Glasba zagotavlja sredstvo za neposredno sporočanje vsebine na neverbalen način ter ima neposreden dostop do človekovega čustvenega in podzavestnega sveta. Koristi glasbene terapije so zmanjšanje anksioznosti ali ravni stresa, uravnavanje razpoloženja, krepitev komunikacijskih sposobnosti, izboljšanje govorne in jezikovne sposobnosti, izgradnja socialnih veščin.
Delavnica na temo avtizma
Glasbeni terapevti delajo s širokim spektrom klientov in so z uporabo glasbenoterapevtskih tehnik osredotočeni na trenutne potrebe posameznika in razvoj njegovih sposobnosti na več ravneh (fizični, socialni, čustveni, intelektualni, komunikacijski in duhovni). Glasbenega pedagoga in glasbenega terapevta ne enačimo. Slednji ne uporablja glasbe za doseg glasbenih ciljev in izdelkov. Bolj se osredotoča na področja odnosov, čustvovanja in komunikacije.
V glasbeno terapevtsko obravnavo so lahko vključene osebe vseh starostnih obdobij, terapija pa običajno poteka enkrat na teden. Izvaja se individualno ali skupinsko (do 5 klientov). Odvisno od ciljev obravnave se uporablja: aktivno igranje, poslušanje glasbe ali petje. Udeleženci ne potrebujejo glasbenega predznanja, saj se na srečanjih igra na preprosta glasbila in poje. »Glasbena terapija ima vedno nek okvir, ki vsebuje pozdravno in zaključno pesem. Te pesmi si terapevt izmisli sam in so vedno iste. Skozi samo terapijo pa terapevt sledi klientu, se odziva na njegove potrebe in se vmes tudi pogovarja z njim,« je dejala brežiška glasbena terapevtka Maruša Juvanc. Z glasom in glasbili improvizirajo, pojejo izmišljene in znane pesmi, se gibajo ob glasbi, poslušajo drug drugega in se pogovarjajo na različne načine.
Trenutno stanje glasbene terapije in njena raba v različnih okoljih
V Sloveniji je glasbena terapija še vedno v fazi razvoja, poklic glasbenega terapevta namreč še ni formalno priznan, kar pomeni da ni zakonsko urejenih minimalnih standardov, ki bi določali izobrazbo, kompetence in poklicni razvoj za opravljanje dela glasbenega terapevta. ZGTS si prizadeva za izboljšanje tega stanja s povezovanjem in sodelovanjem z drugimi umetnostnimi terapijami in Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo. »Glasbena terapija v Sloveniji zakonsko ni urejena, na žalost je tako tudi v večini evropskih držav. Primer dobre prakse je sosednja Avstrija, kjer obstajajo standardi, smernice in je to dejanski poklic,« pravi predsednica ZGTS Rozalija Dvoršek.
Delavnica z osebami s posebnimi potrebami
»Trenutno največ delamo z osebami z motnjami v duševnem razvoju, v osnovnih šolah z otroki s posebnimi potrebami, delujemo tudi v domovih za starejše občane, tam sodelujemo predvsem z osebami z demenco. To je del populacije, ki je zelo primeren za glasbeno terapijo. Delamo tudi v kliničnem okolju, denimo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Nedavno smo se dogovorili še za delo na treh drugih oddelkih, kar se nam zdi izjemno,« je povedala glasbena terapevtka Mihaela Kavčič.
Voditeljice simpozija so opisale tudi konkretne primere uspešne uporabe glasbene terapije v različnih okoljih. Maruša Juvanc je denimo delala z gospodom po možganski kapi, ki je imel afazijo. Razumel je vse, ni pa mogel izgovarjati besed in tvoriti stavkov. Začela je tako, da sta skupaj pela besedne zveze, dele besedil in jih ponavljala. Na začetku je potreboval veliko njene podpore, pa je začel peti vedno glasneje in tako preko petja začel izgovarjati besede. Stavkov ni več prepeval, ampak jih je izgovarjal in na koncu je zmogel tudi sam povedati določene besede. »Nikoli ne bom pozabila sreče v njegovih očeh, ko je besede, ki jih je imel v glavi, uspel dejansko izgovoriti,« se spominja Maruša.
Petra je opisala svojo izkušnjo, ki ji je ostala v spominu. »Na CIT-oddelku v UKC Ljubljana je že 11 dni v komi ležal 35-letni moški, ki je utrpel hud padec v Kamniških Alpah. Sprva ni bilo videti, da bi se prebudil, a med glasbeno terapijo je začel premikati roke in noge, ob petju njegovega imena pa so mu po licih stekle solze. Zdaj okreva in hodi na sprehode s hčerkico. Tu se dejansko pokažejo učinki glasbene terapije ter kako lahko zdravstvo in glasbena terapija obstajata skupaj, z roko v roki,« z veseljem pove Petra.
Ponosni na simpozij
Skupinska fotografija ob zaključku simpozija
Organizatorke so ponosne, da jim je ta simpozij uspelo pripeljati v Brežice. »Veseli smo prebojev, ki se trenutno dogajajo v zdravstvu, želimo pa si še več delati na naši prepoznavnosti in dostopnosti. Verjamemo, da je glasbena terapija stroka prihodnosti, saj znanstvene raziskave potrjujejo blagodejne učinke zvoka, sploh v terapevtskem odnosu,« je prepričana Petra.
Področje glasbene terapije se hitro razvije. Študij glasbene terapije na Inštitutu Knoll, ki traja tri leta, je mogoč že deset let, članice ZGTS pa so aktivne na raznih področjih; v teku so projekti sodelovanja s Pediatrično kliniko, JSKD in še mnogi drugi. Združenje si prizadeva za širjenje zavesti in razumevanja učinkovitosti glasbene terapije kot uveljavljene stroke v celostnem pristopu obravnave. ZGTS deluje od leta 2020 in ima 17 članov ter svoj etični kodeks. Od leta 2021 je član Evropskega združenja za glasbeno terapijo (EMTC), ki vključuje okoli 8000 terapevtov iz 32 evropskih držav.
Več o tej temi na povezavi: https://glasbenaterapija.si/.
H. Z., foto: H. Z. in ZGTS
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
