Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Z otvoritve razstave zgodovinar dr. Balkovec (naravnost) in dr. Helena Rožman iz Mestnega muzeja Krško (foto: KD Krško)
22. oktobra je bila v avli krškega Kulturnega doma odprta gostujoča razstava Oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete – Središča za javno zgodovino, z naslovom Kraji spomina: moč in nemoč partizanskih spomenikov. Razstava na panojih govori o usodi spomenikov iz obdobja 2. svetovne vojne in socialistične revolucije na območju nekdanje skupne države.
Razstava je v avli doma na ogled do 12. novembra.
Razstavo, ki prikazuje odnos do po 2. svetovni vojni postavljenih spomenikov v spomin na narodnoosvobodilni boj proti okupatorju in socialistično revolucijo, je zbranim na otvoritvi predstavil doktor znanosti s področja zgodovine Bojan Balkovec (soavtorji pričujoče razstave so še dr. Božidar Flajšman, dr. Peter Mikša, dr. Božo Repe, Kornelija Ajlec). Kot je izpostavil, se odnos do spomenikov, mnoge med njimi so ustvarili priznani likovni umetniki, po nekdanjih jugoslovanskih republikah razlikuje oziroma se skozi njihovo (ne)vzdrževanje odraža javni, predvsem pa političen odnos do vrednot polpretekle zgodovine, narodnoosvobodilnega boja, z njim povezanih žrtev in zatem uvedbo socialističnega, komunističnega sistema. Do pomenskega spreminjanja vrednotenj spomenikov je začelo prihajati po Titovi smrti (1980), še izrazitejše pa po razpadu nekdanje države (1991),
ko so ti postali kamen spotike, tarča vandalizma in obračunavanj s preteklostjo in z njo povezanim nekdanjim političnim sistemom. Nekateri spomeniki so bili porušeni oz. v celoti odstranjeni, manjši umaknjeni z javnih mest, najpogosteje pod pretvezo njihove obnove, a zatem nikoli vrnjeni na mesto prvotne postavitve. Največ, več kot 3000, jih je bilo uničen na območju Hrvaške, na območju Srbije, predvsem Vojvodine in v Črni gori, pa tudi ponekod po Sloveniji.
Prav tako se niso obdržala po šestih republikah in dveh avtonomnih pokrajinah poimenovana naselja po Titu, nekaterim so bila prvotna poimenovanja povrnjena že kmalu po njegovi smrti, drugim najkasneje po osamosvojitvi posamezne republike, tudi slovenskega Velenja, ki je med leti 1981 in 1990 nosilo ime Titovo Velenje v Sloveniji (ostala preimenovanja na območju nekdanje skupne države: Titograd v Podgorica, Titova Mitrovica v Mitrovica, Titova Korenica v Korenica, Titovo Užice v Užice, Titov Drvar v Drvar, Titov Veles v Veles, Titov Vrbas v Vrbas), obenem je prišlo tudi do številnih preimenovanj po Titu poimenovanih ulic, šol ali drugih javnih ustanov.
Razstavljen niz panojev s slikovnim materialom, prikazom stanja spomenikov in opisi je v avli krškega hrama kulture na ogled še do 12. novembra.
B. M., foto: Posavski obzornik in Kulturni dom Krško
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
