Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

27.8.2023 | 19:00

Peter Tatalović, direktor in strokovni vodja Dentalnega centra Tatalović (DCT) iz Krškega, je moj zobozdravnik 2023. Akcija Moj zdravnik, letošnja je bila že 27. zapovrstjo, poteka v organizaciji revije Viva, priznanja pa so podelili 12 najboljšim zdravnicam in zdravnikom v različnih kategorijah po izboru bralcev in društev bolnikov.

Pa začnimo z najbolj klasičnim vprašanjem: kaj vam pomeni naziv moj zobozdravnik 2023?

»To priznanje ni le moje priznanje, ampak priznanje celotni ekipi našega dentalnega centra, ki ima okoli 30 ljudi. Je rezultat predanega dela vseh naših zobozdravnikov, asistentk in sodelavcev v laboratoriju. Delo opravljamo s srcem, pacientu prisluhnemo in se mu v celoti posvetimo. In prav zato nam ta nagrada pomeni še toliko več, saj so za nas glasovali pacienti.«

Kaj vas je povleklo v zobozdravstvo?

»Zobozdravstvo je del naše družine. Oče Milan je bil zobozdravnik, ki je res užival v svojem delu ter ga je meni in sestri Živi predstavil kot enega najlepših, ki si ga lahko izberemo. Posledično sva ga vzljubila tudi midva, tako da odločitev za študij stomatologije ni bila težka. Študij je sicer dolg, traja šest let in nato še eno leto stažiraš, preden dobiš licenco. S fakultete prideš z veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, ko začneš delati, pa vidiš, kar te pravzaprav najbolj zanima. Sestro je veselila ortodontija in iz nje je specializirala, mene pa kirurgija. Žal nisem uspel dobiti specializacije, zato sem še odločil za magisterij iz implantologije, moja žena Katja pa se je usmerila v estetsko zobozdravstvo. In tako smo si že v družini razdelili vsak svoje področje, naše storitve pa lepo dopolnjujejo naši zobozdravniki.«

Ljudje že pregovorno k zobozdravniku prihajajo s strahom. Kako poskrbite, da se ga znebijo? Vam je že kdo pobegnil s stola?

»S stola mi ni pobegnil še nihče (smeh). Ja, drži, ljudje k nam še vedno prihajajo s strahom, ki ima navadno izvor iz nekih slabih izkušenj v otroštvu ali pa v nezadovoljstvu z obravnavo pri različnih zobozdravnikih. Za pacienta si moraš vzeti čas. Vedno mu poskušam s pogovorom, z odnosom in delom pokazati, da se nas ni treba bati. Če to uspemo, pacient pridobi zaupanje. Sicer še vedno prihaja s strahom, a z nekim zaupanjem, da mu bomo vseeno lahko pomagali v njegovo korist brez bolečin.«

Vaša družina že 30 let skrbi za ustno zdravje pacientov. Kako ste zrastli v tako velik dentalni center?

»Oče je bil samostojen koncesionar in je leta 1993 odprl prvo zasebno zobno ordinacijo v Posavju, tako da letos praznujemo okrogli jubilej. Pred enajstimi oziroma dvanajstimi leti sva se mu pridružila s sestro. Družinska ordinacija se je razširila in ustanovili smo d. o. o. Tatalović zobozdravniki. Pred štirimi leti smo se odločili postaviti svojo kliniko, spremenili smo tudi svoj naziv v DCT – Dentalni center Tatalović. Trenutno imamo šest ordinacij, do konca leta pa bomo imeli še dve in kirurško ordinacijo, tako da lahko rečemo, da smo ena največjih klinik v Sloveniji.«

Ste direktor in strokovni vodja, zobozdravnik, mož in oče. Kako usklajujete vse vloge?

»Vse je stvar pogovora. Z ženo se morava kar dobro dogovarjati, da usklajujeva poklic in družino. Oba delava v ordinaciji in imava dva otroka – Sara bo stara pet let, Ivo bo dopolnil tri leta, novembra pa se bo naša družina razširila še za enega člana. Želiva jim nameniti čim več prostega časa, saj je družina ne glede na vse najpomembnejša. Tako osem ur delam s pacienti, potem se posvetim svojim najdražjim, ko gresta otroka spat, pa še vodenju podjetja in organizaciji dela. Da sem si malo olajšal delo okrog vodenja dentalnega centra, smo se letos okrepili s sodelavcem, ki zaseda položaj direktorja. Tako veliko ekipo težko koordiniraš sam ob delu v ordinaciji. Zobozdravstvo je moje življenje in moj konjiček. Drugih konjičkov dejansko nimam. In ljudje to vidijo in občutijo.«

Kaj pa prosti čas, kaj vas poleg dela še navdušuje?

»Poleg družine še druženje s prijatelji. Veliko mi pomenijo dobri odnosi z ljudmi, med katerimi se dobro počutim. Obožujem morje in morski zrak, zato grem na obalo, ko le lahko. Zadnje čase pa tudi rad kuham, saj me sprošča, zelo rad pogledam tudi različne oddaje, povezane s kuhanjem.«

Mogoče pa vas kdaj vidimo v MasterChefu Slovenije?

»Ne, to pa gotovo ne. Se bom kar držal zob. (smeh)«

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

Mojca Žnidaršič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

27.8.2023 | 19:00

Peter Tatalović, direktor in strokovni vodja Dentalnega centra Tatalović (DCT) iz Krškega, je moj zobozdravnik 2023. Akcija Moj zdravnik, letošnja je bila že 27. zapovrstjo, poteka v organizaciji revije Viva, priznanja pa so podelili 12 najboljšim zdravnicam in zdravnikom v različnih kategorijah po izboru bralcev in društev bolnikov.

Pa začnimo z najbolj klasičnim vprašanjem: kaj vam pomeni naziv moj zobozdravnik 2023?

»To priznanje ni le moje priznanje, ampak priznanje celotni ekipi našega dentalnega centra, ki ima okoli 30 ljudi. Je rezultat predanega dela vseh naših zobozdravnikov, asistentk in sodelavcev v laboratoriju. Delo opravljamo s srcem, pacientu prisluhnemo in se mu v celoti posvetimo. In prav zato nam ta nagrada pomeni še toliko več, saj so za nas glasovali pacienti.«

Kaj vas je povleklo v zobozdravstvo?

»Zobozdravstvo je del naše družine. Oče Milan je bil zobozdravnik, ki je res užival v svojem delu ter ga je meni in sestri Živi predstavil kot enega najlepših, ki si ga lahko izberemo. Posledično sva ga vzljubila tudi midva, tako da odločitev za študij stomatologije ni bila težka. Študij je sicer dolg, traja šest let in nato še eno leto stažiraš, preden dobiš licenco. S fakultete prideš z veliko teoretičnega in malo praktičnega znanja, ko začneš delati, pa vidiš, kar te pravzaprav najbolj zanima. Sestro je veselila ortodontija in iz nje je specializirala, mene pa kirurgija. Žal nisem uspel dobiti specializacije, zato sem še odločil za magisterij iz implantologije, moja žena Katja pa se je usmerila v estetsko zobozdravstvo. In tako smo si že v družini razdelili vsak svoje področje, naše storitve pa lepo dopolnjujejo naši zobozdravniki.«

Ljudje že pregovorno k zobozdravniku prihajajo s strahom. Kako poskrbite, da se ga znebijo? Vam je že kdo pobegnil s stola?

»S stola mi ni pobegnil še nihče (smeh). Ja, drži, ljudje k nam še vedno prihajajo s strahom, ki ima navadno izvor iz nekih slabih izkušenj v otroštvu ali pa v nezadovoljstvu z obravnavo pri različnih zobozdravnikih. Za pacienta si moraš vzeti čas. Vedno mu poskušam s pogovorom, z odnosom in delom pokazati, da se nas ni treba bati. Če to uspemo, pacient pridobi zaupanje. Sicer še vedno prihaja s strahom, a z nekim zaupanjem, da mu bomo vseeno lahko pomagali v njegovo korist brez bolečin.«

Vaša družina že 30 let skrbi za ustno zdravje pacientov. Kako ste zrastli v tako velik dentalni center?

»Oče je bil samostojen koncesionar in je leta 1993 odprl prvo zasebno zobno ordinacijo v Posavju, tako da letos praznujemo okrogli jubilej. Pred enajstimi oziroma dvanajstimi leti sva se mu pridružila s sestro. Družinska ordinacija se je razširila in ustanovili smo d. o. o. Tatalović zobozdravniki. Pred štirimi leti smo se odločili postaviti svojo kliniko, spremenili smo tudi svoj naziv v DCT – Dentalni center Tatalović. Trenutno imamo šest ordinacij, do konca leta pa bomo imeli še dve in kirurško ordinacijo, tako da lahko rečemo, da smo ena največjih klinik v Sloveniji.«

Ste direktor in strokovni vodja, zobozdravnik, mož in oče. Kako usklajujete vse vloge?

»Vse je stvar pogovora. Z ženo se morava kar dobro dogovarjati, da usklajujeva poklic in družino. Oba delava v ordinaciji in imava dva otroka – Sara bo stara pet let, Ivo bo dopolnil tri leta, novembra pa se bo naša družina razširila še za enega člana. Želiva jim nameniti čim več prostega časa, saj je družina ne glede na vse najpomembnejša. Tako osem ur delam s pacienti, potem se posvetim svojim najdražjim, ko gresta otroka spat, pa še vodenju podjetja in organizaciji dela. Da sem si malo olajšal delo okrog vodenja dentalnega centra, smo se letos okrepili s sodelavcem, ki zaseda položaj direktorja. Tako veliko ekipo težko koordiniraš sam ob delu v ordinaciji. Zobozdravstvo je moje življenje in moj konjiček. Drugih konjičkov dejansko nimam. In ljudje to vidijo in občutijo.«

Kaj pa prosti čas, kaj vas poleg dela še navdušuje?

»Poleg družine še druženje s prijatelji. Veliko mi pomenijo dobri odnosi z ljudmi, med katerimi se dobro počutim. Obožujem morje in morski zrak, zato grem na obalo, ko le lahko. Zadnje čase pa tudi rad kuham, saj me sprošča, zelo rad pogledam tudi različne oddaje, povezane s kuhanjem.«

Mogoče pa vas kdaj vidimo v MasterChefu Slovenije?

»Ne, to pa gotovo ne. Se bom kar držal zob. (smeh)«

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

Mojca Žnidaršič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

26.8.2023 | 11:40

V septembru bo Služba za medobčinsko redarstvo poostreno izvajala nadzor glede hitrosti v območju vseh šol ter na šolskih poteh, saj želimo umiriti promet na tistih odsekih ceste, po katerih dostopajo otroci v šolo.

Predhodne meritve v območju šol so namreč pokazale, da vozniki ne upoštevajo najvišje dovoljene ali omejene hitrosti. Prav tako pa je nadzor pokazal kršitve glede uporabe naprav za telefoniranje in varnostnega pasu in neupoštevanja pravil glede prečkanja prehoda za pešce.

Nadzor hitrosti se bo odvijal v mesecu septembru predvsem v času, ko otroci prihajajo v šolo ali se iz nje vračajo domov.

Vse voznike zato opozarjamo, da v območju šol ter na šolskih poteh vozijo v skladu z omejitvijo hitrosti, da ne uporabljajo naprav za telefoniranje in ter da so strpni do otrok na cesti.

SOU občin Dolenjske

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

23.8.2023 | 14:30

31. motoristično srečanje MK Škorpijon je potekalo v petek, 18.8., in soboto, 19.8.2023, na športno – rekreacijskem prostoru v Velikih Malencah, občina Brežice. Na prireditvi je bilo omogočeno tudi kampiranje za motoriste.

Obiskalo nas je približno 200 moto klubov iz Slovenije in širše Evrope, skandinavskih dežel, Belgije, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Bolgarije ter seveda prijatelji iz bivše Jugoslavije, BiH, Srbije, Hrvaške.

V večernih urah so nas zabavale skupine:

– v petek, 18.8.2023: Sting Ray, Slainte Ol’ Friend, SAN Di EGO

– in v soboto, 19.8.2023: THE PULSE, BIG FOOT MAMA, CANTINA TRASH ter letos ponovno gosti večera: BENEŠKI FANTJE.

V soboto ni manjkalo zabave tudi čez dan. Po panoramski vožnji po okolici s postankom v Brežicah so sledile motoristične igre, kjer ni manjkalo smeha in glasnih motorjev. Popoldan je potekala tudi poslikava telesa prikupnega modela in poslikava obiskovalcev. Predvsem otroci so bili navdušeni.

Glede na obstoječe katastrofalne razmere v Sloveniji smo se odločili, da z izvedbo naše prireditve priskočimo na pomoč ljudem, ki jo v tej situaciji nujno potrebujejo. Zavedamo se, da s skupnimi moči lahko naredimo mnogo več.

S tem namenom smo se odločili, da del izkupička prireditve namenimo v dobrodelne namene.

Našemu vabilu so se odzvale tudi glasbene skupine, ki so bile pripravljene del honorarja nameniti dobrodelni akciji.

Povabili smo tudi vse obiskovalce, naj sodelujejo s svojim prispevkom. Na sami prireditvi se je nabralo kar nekaj prispevkov, končni znesek objavimo naknadno, prav tako tudi namen donacije.

Hkrati pa se zahvaljujemo vsem za podporo in pripravljenost, da skupaj naredimo nekaj dobrega za tiste, ki potrebujejo pomoč.

Vstop na prireditev je vedno prost za vse obiskovalce.

Pri nas so dobrodošli vsi, da skupaj z nami preživijo lep vikend.

Se vidimo!! Srečno in varno na vseh poteh …

MK Škorpijon (predsednik kluba Peter Preskar)
zapisala Urška Švigelj
Foto: Hana Vrhovšek

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

23.8.2023 | 14:30

31. motoristično srečanje MK Škorpijon je potekalo v petek, 18.8., in soboto, 19.8.2023, na športno – rekreacijskem prostoru v Velikih Malencah, občina Brežice. Na prireditvi je bilo omogočeno tudi kampiranje za motoriste.

Obiskalo nas je približno 200 moto klubov iz Slovenije in širše Evrope, skandinavskih dežel, Belgije, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Bolgarije ter seveda prijatelji iz bivše Jugoslavije, BiH, Srbije, Hrvaške.

V večernih urah so nas zabavale skupine:

– v petek, 18.8.2023: Sting Ray, Slainte Ol’ Friend, SAN Di EGO

– in v soboto, 19.8.2023: THE PULSE, BIG FOOT MAMA, CANTINA TRASH ter letos ponovno gosti večera: BENEŠKI FANTJE.

V soboto ni manjkalo zabave tudi čez dan. Po panoramski vožnji po okolici s postankom v Brežicah so sledile motoristične igre, kjer ni manjkalo smeha in glasnih motorjev. Popoldan je potekala tudi poslikava telesa prikupnega modela in poslikava obiskovalcev. Predvsem otroci so bili navdušeni.

Glede na obstoječe katastrofalne razmere v Sloveniji smo se odločili, da z izvedbo naše prireditve priskočimo na pomoč ljudem, ki jo v tej situaciji nujno potrebujejo. Zavedamo se, da s skupnimi moči lahko naredimo mnogo več.

S tem namenom smo se odločili, da del izkupička prireditve namenimo v dobrodelne namene.

Našemu vabilu so se odzvale tudi glasbene skupine, ki so bile pripravljene del honorarja nameniti dobrodelni akciji.

Povabili smo tudi vse obiskovalce, naj sodelujejo s svojim prispevkom. Na sami prireditvi se je nabralo kar nekaj prispevkov, končni znesek objavimo naknadno, prav tako tudi namen donacije.

Hkrati pa se zahvaljujemo vsem za podporo in pripravljenost, da skupaj naredimo nekaj dobrega za tiste, ki potrebujejo pomoč.

Vstop na prireditev je vedno prost za vse obiskovalce.

Pri nas so dobrodošli vsi, da skupaj z nami preživijo lep vikend.

Se vidimo!! Srečno in varno na vseh poteh …

MK Škorpijon (predsednik kluba Peter Preskar)
zapisala Urška Švigelj
Foto: Hana Vrhovšek

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

21.8.2023 | 12:15

Župan Mirne Dušan Skerbiš in mag. Štefan Velečič pozorno spremljata gradnjo obvoznice. (Foto: R. N.)

Župan Mirne Dušan Skerbiš na sestanku v Ljubljani dobil zagotovilo, da država ne bo zaustavljala gradnje obvoznice – Velečič: To ni nikomur v korist – Novi most čez Zabrščico – Manjka še eno soglasje lastnika zemljišč – V podjetniško-industrijsko cono tudi daljši tovornjaki – Kamniti most ozko prometno grlo

Po podpisu pogodbe za gradnjo mirnske obvoznice so lani vendarle zabrneli gradbeni stroji. O tej težko pričakovani naložbi so Mirnčani sanjali več kot šest desetletij. Danes so že vidni obrisi obvoznice, zgrajeno je prvo krožišče, med občani pa so se v zadnjem času pojavile govorice o zaustavitvi projekta.

Župan Občine Mirna Dušan Skerbiš se je zato takoj dogovoril za sestanek na Direkciji za infrastrukturo, pod okrilje katere sodi naložba. Prejšnjo sredo sta se ga udeležila z mag. Štefanom Velečičem, ki je, ko je bil zaposlen na občini, skrbel za gradnjo obvoznice, po upokojitvi pa z občino pogodbeno sodeluje pri tem projektu. »Sprejel naju je direktor Direkcije za infrastrukturo Bojan Tičar z ekipo. Kot nama je zatrdil, dela tečejo po svoji dinamiki, ki bo odvisna od proračunskih sredstev države. Za zdaj ni videti, da bi dela zaustavili oz. da jih ne bi opravili po dogovoru,« je po sestanku v Ljubljani za Dolenjski list povedal Skerbiš.

»Zagotovila za hitrejše izvajanje del pa nisva dobila. Vsi smo malo neučakani, prej smo vrsto let potrpežljivo čakali na to naložbo, zdaj pa bi radi, da je končana v nekaj mesecih. Lahko se zgodi, da bodo glede na razpoložljiva sredstva v državnem proračunu proti koncu leta pospešili gradnjo, lahko pa se bo zgodilo, da jo bodo za nekaj mesecev podaljšali. Zaustavila se zagotovo ne bo. To ni nikomur v korist, Direkcija za infrastrukturo se zaveda, da se je obvezala prestaviti prometno in ozko cesto skozi središče Mirne,« je dodal Velečič.

NOVI MOST ČEZ ZABRŠČICO

Izbrani izvajalec je najprej zgradil krožišče ob vstopu na Mirno iz trebanjske smeri. S tem so tudi odpravili problematičen dostop tovornjakov z zdajšnje regionalne ceste proti poslovno-industrijski coni na Mirni in obratno. »Sočasno smo uredili tudi vodovod proti Trbincu in na novo asfaltirali cesto. Trenutno tečejo priprave za gradnjo novega mostu čez potok Zabrščica. Dela ne vplivajo na promet, tako da zastojev ni,« je zadovoljen Skerbiš.

MANJKA ŠE ENO SOGLASJE

Pridobljeno in pravnomočno je tudi gradbeno dovoljenje za drugo in del tretje faze. Po besedah župana manjka samo še gradbeno dovoljenje za nekaj manj kot 200 metrov ceste. »Lastnik enega zemljišča še ni dal soglasja za odkup. Država, ki vodi te postopke, se po naših informacijah z lastnikom pogovarja o načinu prodaje. Mislim, da bodo kmalu dosegli dogovor. Sicer bodo verjetno sprožili postopek za razlastitev zemljišča. A tega si nihče ne želi, ta postopek lahko traja in zamakne projekt,« še dodaja župan.

KAMNITI MOST OZKO PROMETNO GRLO

Po državni cesti, ki gre zdaj skozi središče Mirne, vsak dan pelje okoli 8.000 vozil, od tega je približno 2.000 težkih tovornjakov. Kamniti most na Mirni, ki ga je v 18. stoletju za kočije s konjsko vprego dala zgraditi habsburška monarhinja Marija Terezija, je ozko prometno grlo, kjer v jutranji in popoldanski prometni konici pogosto nastajajo daljši zastoji, saj se dva tovornjaka tam ne moreta srečati. Zato si na Mirni že dolgo želijo obvoznico, ki bo razbremenila ozko središče kraja. Po ustanovitvi občine so se zadeve začele premikati naprej. Direkcija za infrastrukturo jim je zaupala in jih pooblastila, da v njenem imenu vodijo vse postopke za čimprejšnjo izpeljavo te naložbe.

Obvoznica bo dolga približno 1.850 metrov, v večjem delu bo šla po ozemlju mirnske občine, približno 450 m pa po sosednji šentrupertski občini. Cesta z robnima pasovoma in bankinama bo široka 8,5 m, v naselju bo tudi pločnik. Zgradili bodo tri krožišča in mostove čez reko Mirno in dva manjša potoka, Zabrščico in Sotlo. Promet po novi obvoznici naj bi stekel v prvi polovici leta 2025.

TUDI DALJŠI TOVORNJAKI

Naložba bo pomembno vplivala tudi na razvoj gospodarstva. Podjetja v industrijski coni na Mirni bodo imela neposreden izvoz na obvoznico. »V poslovno cono bodo lahko prihajali daljši in težji tovornjaki, zdaj so imeli težavo pri zavijanju pri gasilskem domu. Zato eden od obrtnikov ni začel graditi novih prostorov, v katerih načrtuje delavnico za traktorje in tovornjake,« pravi Skerbiš in dodaja, da se tudi drugje polnijo cone, zato je dobra navezava na avtocesto nujno potrebna.

V okviru naložbe bodo poskrbeli za protipoplavno zaščito območja.

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

Rok Nose

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

21.8.2023 | 10:15

Aldina z bratom Admirjem (Foto: M. L.)

Aldina Bajrović iz Krškega, dijakinja 1. letnika Gimnazije Brežice, je napisala knjigo z naslovom A Bad Day Doesn’t Mean A Bad Life (Slab dan ne pomeni slabega življenja). Knjiga, ki je njen pisateljski prvenec, govori o stiskah mladih in prinaša pomembno sporočilo.

Kot pravi Aldina, je že v otroštvu pisala zgodbice. Vedno si je želela napisati knjigo. V osnovni šoli jo je ob vseh šolskih obveznostih ta želja nekako minila in zazdelo se ji je, da so bile želje po pisanju le otroške sanje. Potem se je želja po pisanju prebudila znova. Ker jo zanima psihologija in to, kako pomagati drugim, si je rekla: »Če bom pisala knjigo, jo bom z dobrim namenom. Z njo želim pomagati mladim, da najdejo rešitev iz svojih stisk in da se zavedajo: slab dan ne pomeni, da bo vse življenje slabo.« In jo je napisala prav tako.

Sara

V knjigi nastopajo trije osrednji junaki, glavna med njimi je Sara. »Vsak od njih predstavlja neko težavo, ki jo doživljajo mladi v teh časih. Sara je v stiski, ker se mora odločiti o vpisu na fakulteto. Ob tem z očetom doživita prometno nesrečo, zaradi katere izgubi spomin in ne more hoditi. Svet se ji sesuje. Ampak ljudje okrog nje ji pomagajo, da začne hoditi in se spominjati. Toda težav ni konec. Ima panične napade, kakršni so pogosti pri mladih, ima tudi težave zaradi samopoškodovanja. Je na robu obupa. Kot ona se marsikdo v nekem obdobju sprašuje, zakaj se nekaj dogaja prav njemu. Marsikdo misli, da slab dan pomeni tudi slabo življenje. Ampak Sara ima podporo družine in prijateljev in zato ne obupa. Postane psihologinja in pomaga otrokom z enakimi težavami, kot jih je imela nekoč sama. Zaveda se, da je bila takrat, ko je že mislila obupati, najmočnejša,« pravi o knjigi, ki vnaša optimizem in opogumlja, 15-letna avtorica.

Kot iz sanj vzeta

Ko se ta knjiga konča, je Sari šestindvajset let. Aldinine sošolke in sošolce zanima, kaj bo Sara počela v prihodnje. In ker je veliko težav in stisk, ki kar kličejo po knjižni obdelavi, Aldina že razmišlja tudi o nadaljevanju zgodbe. Zdaj sicer že piše drugo knjigo, ki pa ni nadaljevanje prve. Knjigo A Bad Day Doesn’t Mean A Bad Life je začela pisati med koronskim obdobjem. »Bila sem doma in sem začela brati nekatere angleške knjige. To je bil čas, ko sem se morala odločiti za srednjo šolo. Pri tem sem razmišljala, kaj sem si želela postati, ko sem bila majhna. Spomnila sem se pisateljice. Sklenila sem uresničiti te sanje. In sem začela pisati,« z zadoščenjem pravi Aldina. Dobro se počuti tudi ob branju, saj ga doživlja kot spodbudo za pisanje, z njim si človek bogati besedni zaklad in dobiva nove zamisli. »Ko prebereš več knjig, je, kot da bi živel več življenj. Z vsako knjigo živiš. Ko sem bila majhna, sem zelo veliko brala in sem imela zelo veliko domišljije. Gledala sem risanke. Ko se vse take stvari povežejo, gledaš na stvari drugače,« pravi gimnazijka.

Družina

Brez podpore družine ne bi napisala knjige, je prepričana. »Pride obdobje, ko ti ni več do pisanja. Takrat je pomembno, da ti nekdo obudi željo za nadaljevanje, da dobiš nazaj iskrico. Ravno zaradi podpore družine sem dokončala knjigo. Že v otroštvu me je mami spodbujala, brala mi je zgodbe, kupila mi je majhen zvezek, da sem vanj risala in pisala. Ona mi je dala to ljubezen in tudi zdaj mi je bila v veliko oporo. Pomagala mi je vsa družina. Brat Admir je narisal naslovnico knjige, tudi to je bila velika pomoč. V tej knjigi vidim, da imam družino, ki me podpira,« pravi Aldina.

Admirju je Aldina povedala samo nekatere vsebinske podrobnosti. Naslovnica naj bi bila videti najstniška, sporoča naj nekaj pozitivnega, svetlega, bralca naj privabijo že barve in videz. In tako je narisal. »Oseba na naslovnici predstavlja glavno junakinjo. Črte na risbi so življenje: včasih greš malo gor, včasih malo vijugaš, včasih padeš na tla, včasih gre zelo hitro, včasih počasi,« je svojo ilustracijo na naslovnici pojasnil Admir, ki se opiše kot večstranski umetnik, ki ga zanima vse v umetnosti, od likovnega področja do glasbe.

Knjiga naj gre v svet

»Vsi me sprašujejo, zakaj sem jo napisala v angleščini. Ampak ko sem dobila idejo za pisanje, sem vedela, da mora biti v angleščini. Veliko lažje se sporazumevam v angleščini. Mladi si stvari pogosto razlagamo v angleščini, ker so nekatere besede vsem lažje. To je prvi razlog. Drugi je ta, da imam zelo veliko prijateljev po Balkanu, od koder izhajamo tudi mi, in drugod, v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji. Rekla sem si, da če že pišem knjigo z namenom, da naj pomaga mladim, mora biti v jeziku, v katerem jo bodo lahko brali tudi moji vrstniki v drugih državah. In angleščina je bila ta ‘top’ jezik,« pravi Aldina.

Njena knjiga, ki je 11. maja izšla pri krški založbi Neviodunum, je dokaz, da mladi delajo dobro, kar je ob nedavnih beograjskih dogodkih družba odrinila kar nekoliko na rob javnega zanimanja. Če mladi delajo težke stvari, kot je bil beograjski strelski pohod, bi morala družba premisliti o vzrokih za taka početja, meni Aldina. »Zdi se mi, da se otroci in starši doma ne pogovarjajo zadosti. Ne pogovarjajo se o občutkih. Otroku, ki je streljal v beograjski šoli, se je prej verjetno zgodilo nekaj slabega. Doma se verjetno niso pogovarjali o tem. Potem je hotel vse to slabo vrniti. Opaziti je, da se otroci ne pogovarjajo več veliko s starši. Starši vse preveč delajo. Otroci so na družbenih omrežjih; splet sicer koristi, a le, če ga uporabljaš v dobro. Učitelji v šolah se ne vprašajo, zakaj se nekdo obnaša agresivno do drugega, zakaj je nekdo zelo glasen, zakaj je nekdo zelo tih. Če bi se vprašali, bi videli, da z otrokom nekaj ni v redu: ali nekaj ni prav doma, ali otrok preživlja nekaj zanj zelo težkega, ali mu nekdo dela nekaj slabega. Potem se vse to nabere v otroku in se zgodijo take slabe stvari. O tem se ne govori prej, da bi preprečili slabo dejanje, ampak se govori po nekem slabem dogodku. Pogovarjajmo se, otroci naj se o nasilju pogovarjajo tudi v šoli. Dogodek v Srbiji je nauk vsem nam,« pravi 15-letna avtorica knjige Slab dan ne pomeni slabega življenja.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

20.8.2023 | 15:30

Amalija Mohorčič iz Slovenske vasi v občini Brežice ali, kot jo mnogi kličejo, teta Malčka je letos praznovala 105. rojstni dan. Zmeraj se je rada vozila s kolesom, kolesarila je malodane do stotega leta. To je prišlo na uho tudi karikaturistu Branku Babiču iz Novega mesta. Amalijino kolesarsko navdušenje je upodobil na simpatični karikaturi. Na njej se vnukinja čudi babici, češ da v visoki starosti še poganja sobno kolo. Babica ji odgovori, da to počne, ker so ji prepovedali voziti pri sto petih letih cestno kolo.

Darilo Branka Babiča smo teti Malčki na njenem domu izročili v družbi Rajke Križanac, ki je prišla k njej kot prijateljica in tudi kot predstavnica krajevne skupnosti in Rdečega križa Jesenice na Dolenjskem.

Ob posrečeni Babičevi risbi se je nasmejal tudi Amalijin sin Slavko, ki si želi, da bi mami zdravje služilo »še za kakšno okroglo«.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Foto: Martin Luzar

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

19.8.2023 | 17:00

Na cviček, ki je dolenjski posebnež, očitno prisegajo tudi dolenjski župani. Ponosni so na svoje vinogradnike, ki pridelujejo vse boljšo vinsko kapljico. Da je cviček za župane naše regije kralj vseh vin, dokazuje tudi fotografija z letošnjega Tedna cvička v Novem mestu. Na njej so od leve proti desni mirnski župan Dušan Skerbiš, kostanjeviški Robert Zagorc, škocjanski Jože Kapler, straški Dušan Krštinc, mirnopeški Andrej Kastelic in novomeški podžupan Urban Kramar. Nazdravili so uspehom v svojih občinah in prijaznemu vremenu, da bi nagradilo pridne vinogradnike.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Foto: Lidija Markelj

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

19.8.2023 | 13:50

Za društvo Sonček Posavje pomeni začetek poletja začetek zelo dejavnega letnega obdobja, v katerem se bo tudi letos zvrstilo veliko projektov. Kot pravi predsednica društva Nataša Solomun, v juniju pripravljajo sedemdnevno družinsko zdravstveno-terapevtsko kolonijo na Pašmanu, v avgustu kolonijo za mlajše člane v Bušeči vasi, za odrasle pa ob koncu avgusta kolonijo na Pašmanu in septembra v Bušeči vasi. Vsaka od kolonij je organizacijsko in denarno velik zalogaj, kajti udeleženci so otroci, mladostniki in odrasli, večinoma na invalidskih vozičkih, ki potrebujejo spremstvo.

»V dejavnosti vključujemo veliko prostovoljcev, kajti brez njih nam ne bi uspelo uresničiti tako obsežnih projektov. V društvo smo vpeti tudi starši. Ob sebi imam dobro ekipo, ki se žrtvuje in mi pomaga,« pravi Nataša Solomun.

Kot mati sedemindvajsetletne Doroteje s cerebralno paralizo tankočutno zaznava stiske ljudi, ki so prikrajšani za samostojno gibanje in imajo ob tem stanju pogosto še pridružene bolezni. Poznavajoč to, pravi: »Vidim, občutim, kaj ji manjka, česa ji starši ne moremo dati; vsega starš pač ne more dati. Otrok potrebuje tudi drugega človeka, drugo energijo, prijatelje. Stiki po družbenih omrežjih pomenijo veliko, ampak telesna bližina, živ medčloveški stik je nekaj čisto drugega. Kako zelo je to res, ugotavljamo tudi ob naših kolonijah. Vidimo, da te in podobni projekti res dolgoročno izboljšujejo življenje naših oseb, prikrajšanih za marsikaj.«

Društvo Sonček v dejavnosti vključuje ne samo osebe s cerebralno paralizo, ampak tudi slepe, slabovidne, naglušne in avtiste. To vpliva na izvedbo dejavnosti, vendar Nataša Solomun in drugi, ki skupaj z njo pomagajo Sončku Posavje do njegovega čim svetlejšega sija, dodajajo stalnim letnim dejavnostim vsako sezono še kaj novega. Sonček je bil tako januarja letos na smučanju v Kranjski Gori v zdravstveno-terapevtski koloniji s prilagojenimi smučmi. Goji pohodništvo in v soboto naj bi šli s Sončkom na pohod na Kal pri Hrastniku; na gorskem vrhu jim občutja sežejo visoko nad vsakdan. Na morju plavajo in se potapljajo, da ne govorimo o vožnjah s supi in drugimi plovili, s katerimi lahko prav vsak človek kakor v velikih sanjah radostno potuje čez valove, zazrt v brezmejno modrino in svobodo onkraj srebrne črte.

Sonček v domačih krajih organizira med letom terapevtsko ježo. Izvaja počitniško varstvo, večinoma na bazenu v Brestanici. Posebno energijo dajejo njegove plesne delavnice; ples na vozičkih so letos kronali s prvim nastopom. V društvu izvajajo tudi terapije z gongi in glasbo. Obiskujejo tudi koncerte. Ko se Sončkovi popotniki skozi tako in še drugače pestro življenje spominjajo nepozabnih poletij pod toplim južnim nebom, hladnih gorenjskih zasneženih bregov in vsega drugega in vse človeške topline in dobrote pri tem, v zavedni ali nezavedni hvaležnosti že kako izšepetajo ime svoje čudovite Nataše, srčne, odločne, a ne bahate borke za s soncem obsijan svet za vse.

»Srečna sem, kadar vidim, da so srečni oni. To so iskreni, srčni ljudje. Od njih se lahko naučimo veliko. Zato skušam naše društvo čim bolj približati tudi otrokom in mladostnikom s konca osnovne in z začetka srednje šole. S tem jim sporočamo, da ni vse samoumevno, da se lahko v življenju tudi zalomi. Tako jim dajemo tudi življenjsko popotnico. V nekatere naše programe, npr. kolonije, vključujemo tudi zdrave sorojence nekaterih naših članov. Vse to delamo tudi zato, ker si želimo družbo, ki nas bo sprejemala. Vsak od nas je drugačen in poseben, in bolj ko bomo sprejemali drug drugega, boljši bomo kot družba,« pravi Nataša Solomun. V zadoščenje ji je, ko opaža, da družba v primerjavi s kakšnim preteklim obdobjem že bistveno bolj sprejema invalidnost kot del nekega življenja in kot nekaj, kar v spletu okoliščin lahko postane življenje vsakogar.

V tem prepletu občutkov, spoznanj in načrtov Natašo Solomun svojevrstno navdihuje življenjska usoda hčerke Doroteje. Dorotejinemu svetu neutrudno in srčno dodajata sonček tudi njen oče, Natašin partner Karl, in Miha, ki se je Nataši in Karlu rodil pred štirinajstimi leti.

Ves omenjeni sij društva Sonček Posavje pa je bil navdih tistim, ki z odličji nagrajujejo dobra dela. Tako je Mestna občina Krško ob svojem letošnjem prazniku na včerajšnji slavnostni akademiji društvu Sonček Posavje podelila veliki znak Mestne občine Krško za izjemno pomoč osebam s cerebralno paralizo in drugimi oblikami invalidnosti.

Članek je bil objavljen v junijski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.