Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

9.11.2022 | 10:00

Če je koronski čas začasno ustavil ljubiteljska kulturna društva, jim ne more izbrisati njihove zgodovine. S takim zadoščenjem se Kulturno društvo Drugi oder Brežice ozira na svojih deset let, o katerih kratko pravi: Širimo in dvigujemo kulturno zavest v občini Brežice in širše v Posavju.

Z odlično ekipo mlajših in starejših članov, pravi njegova predsednica Mojca Florjanič, je društvu uspel preboj v uprizoritveni umetnosti. Med dogodki so tudi gledališke predstave izpod peresa članov društva, ki očitno zavzeto išče teme in besedila, ki bi zadosti vznemirila igralce in občinstvo. Nazadnje je želelo podstaviti na oder Predsednikovo norost Jureta Godlerja, a je gledališčnike ustavila korona. Toda, kot pravijo v društvu, to predstavo bodo gotovo uprizorili. Očitno se ne upehajo prav hitro, kar kaže tudi njihova predstava Ženske, ki je doživela šest ponovitev v Brežicah, z njo pa so dvakrat nastopili v Kostanjevici na Krki in enkrat v Sevnici.

Drugi oder, katerega člani med drugim povezujejo nekatere javne prireditve, med njimi tudi osrednje občinske, je med letoma 2014 in 2019 organiziralo Maj v mestu Brežice, v okviru katerega so se učenci iz osnovnih šol v brežiški občini, gostovali so tudi otroci iz Krškega, kot pevci predstavili na zabaven in tudi tekmovalen način. To je bilo v predkoronskem času, epidemija pa je tej in drugim zamislim in dogodkom vzela veliko energije. A kljub koronskim časom je društvo v letu 2021 celo izdalo pesniško zbirko njegove predsednice, že omenjene Mojce Florjanič, z naslovom OSvetJe.

»Vsa kulturna društva v občini delajo odlično že leta. Vsem gre pohvala, posebej v tem pokoronskem času, ko tudi sama vidim, koliko energije je potrebne, da se društvo vzpostavlja nazaj in dobiva pravi ustvarjalni polet,« pogleda z Drugega odra Mojca Florjanič na celotno lokalno ljubiteljsko kulturno sceno.

Desetletnica in Drugi oder dopuščata matematično razlago. Pri obletnici gre seveda za seštevek let. »Pri imenu društva smo izhajali iz tega, da je v Brežicah obstajal oder starih gledališčnikov, ki je bil zelo dejaven. Člani so vadili v ‘ciglani’, opekarni, v Brezini v Brežicah. Nas je Simona Rožman Strnad, koordinatorka brežiške območne izpostave JSKD, zelo spodbujala k oživitvi odra. In tako smo se povezali in pozimi leta 2012 v zaodrju Doma kulture Brežice ustanovili Kulturno društvo Drugi oder. Tisto takrat je bil prvi oder, zdaj smo prišli drugi in temu odru zdaj rekli drug, Drugi oder,« pojasnjuje predsednica.

Drugi oder v drugih časih želi uvajati tudi druge, drugačne uprizoritvene prakse. Toda ali so Brežice sprejemljive za odrske pristope, ki niso čisto običajni? Mojca Florjanič odgovarja: »Nikoli ne smemo podcenjevati občinstva. Občinstvo želi več, želi novo. Majhnost mesta ne pomeni, da v njem ne živi ravno tako zahtevno občinstvo kot v Ljubljani in Mariboru. Imamo odlično občinstvo v Brežicah in v vsej regiji Posavje. Odzivi so bili zmeraj samo pozitivni. In namen Kulturnega društva Drugi oder je tudi v prihodnje držati doseženo raven, jo še dvigovati in tako nagrajevati odlično občinstvo.«

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista 15. septembra 2022

M. Luzar

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

8.11.2022 | 09:30

20. redna seja ocenjevalne komisije LAS Posavje (Foto: RRA Posavje)

Upravni odbor LAS Posavje je na 10. redni seji, dne 28. 10. 2022, za sofinanciranje s sredstvi kmetijskega (EKSRP) sklada potrdil štiri nove projekte.

O končni potrditvi CLLD projektov 4. javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Posavje v letu 2022 – Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) bo nadalje odločilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano/Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Regionalna razvojna agencija Posavje, kot vodilni partner LAS Posavje, je v novembru zaključila z vsemi postopki, povezanimi s potrditvijo operacij, oddanimi na 4. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Posavje v letu 2022 – Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Na 4. javni poziv kmetijskega sklada, ki je bil odprt do 08. 09. 2022, z razpisano višino sredstev 172.690,75 EUR, je vodilni partner LAS Posavje prejel osem projektnih predlogov. Prijavitelji s partnerji so skupno zaprosili za sofinanciranje v vrednosti 335.510,45 EUR.

Ocenjevalna komisija LAS Posavje je v preteklih dveh mesecih vse prejete vloge pregledala z vidika meril administrativne popolnosti, pogojev upravičenosti in z vidika meril kakovosti. Po zaključenem pregledu in ocenjevanju, je vloge glede na doseženo število točk obravnaval upravni odbor LAS Posavje. Slednji za vsako operacijo odloči, ali se bo financirala, pri čemer mora za veljavnost takšne odločitve glasovati najmanj polovica od tistih članov upravnega odbora, ki niso predstavniki javnega sektorja.

Na svoji 10. redni seji, ki je potekala 28. 10. 2022, je upravni odbor LAS Posavje na podlagi poročila Ocenjevalne komisije izbral in potrdil štiri operacije, ki se bodo sofinancirale iz razpoložljivih sredstev LAS Posavje – Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v skupni višini do 172.690,75 EUR. Potrjene projekte bo Regionalna razvojna agencija, kot vodilni partner LAS Posavje, posredovala v odobritev na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), postopek izvedbe javnega poziva pa bo skladno s pravili izvajanja mehanizma CLLD predhodno predložen v pregled na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  

Seznam potrjenih operacij 4. javnega poziva LAS Posavje 2022 – EKSRP:

Občina Brežice 

Banova domačija – okusimo dediščino 

38.590,34 EUR

Občina Sevnica

Lokalno je povezovalno

50.000,00 EUR

Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec pri Krškem

Vključevanje mladih v prostovoljne reševalne službe za zagotavljanje varnosti na podeželju

34.787,14 EUR

Mestna občina Krško

Edinstvena doživetja na posavskem podeželju

49.313,27 EUR

Navedeni 4. javni poziv LAS Posavje – sklada EKSRP je bil hkrati tudi zadnji javni poziv na območju LAS Posavje iz programskega obdobja 2014-2022. Regionalna razvojna agencija Posavje aktivno spremlja snovanje strateških dokumentov nove finančne perspektive in se v sodelovanju z nacionalnimi organi upravljanja CLLD pripravlja na oblikovanje dveh novih Strategij lokalnega razvoja in LAS (ločeno za LAS ribiškega sklada in LAS CLLD – za regionalni in kmetijski sklad) do leta 2027.

RRA Posavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

5.11.2022 | 11:00

Promet je eden izmed najpomembnejših virov emisij toplogrednih plinov, saj predstavlja kar četrtino skupnih emisij v Evropski uniji in ima mnoge škodljive posledice za okolje, prostor, družbo in gospodarstvo.

V letu 2017 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 12 odstotkov vseh z avtomobilom opravljenih poti krajših od enega kilometra, 30 odstotkov krajših od dveh in pol kilometra in kar 45 odstotkov krajših od pet kilometrov. Skupno kar dva milijona kilometrov, ki jih lahko povprečni prebivalci opravimo peš ali s kolesom. Na ta način bi lahko za skoraj polovico zmanjšali število vseh poti, opravljenih z avtomobilom, s tem pa prihranili energijo in denar ter močno zmanjšali škodljive vplive prometa na okolje in družbo.

Motoriziran promet je namreč krivec za številne neljube učinke. Je eden glavnih virov toplogrednih plinov, zaradi katerih se na naših cestah kuhajo podnebne spremembe. Je vir prometnih nesreč, povzroča hrup in neprespane noči, onesnažuje zrak, kar povzroča prezgodnjo umrljivost, razvoj bolezni srca in ožilja, pljučnega raka, sladkorno bolezen in astmo ter nasploh znižuje kakovost življenja.

Raziskave še kažejo, da smo prebivalci Slovenije zelo obremenjeni s stroški prevoza, saj jim namenimo kar 17 odstotkov vseh odhodkov, to pa nas uvršča močno nad povprečje v Evropski uniji. Zanemariti ne gre niti dejstva, da mobilnostne navade prebivalstva najhitreje občuti prav lokalno okolje.

Zaradi vseh omenjenih razlogov pravimo, da avto že dolgo ni več v modi. Z vidika zanesljivosti, varnosti, finančne dostopnosti in manjšega vpliva na okolje sta javni potniški promet in aktivna mobilnost boljša izbira. Aktivne oblike mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, pa poleg številnih prednosti za naše zdravje in dobro počutje predstavljajo tudi najcenejšo in energetsko varčno obliko premikanja.

Z izbiro trajnostnih oblik mobilnosti tako zmanjšamo negativen vpliv na okolje in lastno zdravje, preprečimo izrabo prostora, ohranimo več zelenih na račun asfaltiranih površin in prihranimo energijo ter denar, ki ga moramo nameniti za mobilnost.

Kako lahko prav vsak posameznik pripomore k zmanjšanju porabe energije v prometu, boljši družbi in okolju ter hkrati prihrani? Ministrstvo za infrastrukturo svetuje naslednje:

Z zmanjševanjem števila poti

Razmislimo, ali je naša pot z osebnim avtomobilom nujna. Avto, ki stoji v gneči, namreč porabi več, zato se je smiselno izogniti prometnim konicam.

Razmislimo tudi, ali lahko združimo različne poti in jih opravimo naenkrat. Tako bo avto uporabljen manjkrat, to pa pomeni, da bodo enake obveznosti opravljene z manj stroški.

Z zmanjševanjem števila poti do 2 km

Razmislimo o nujnosti vožnje na kratke razdalje do enega, dveh in petih kilometrov. Kratke poti do dveh kilometrov lahko opravimo peš, razdalje do pet ali deset pa premagamo s kolesom ali javnim potniškim prometom. Poleg tega lahko v dveh kilometrih hoje ali kolesarjenja v službo mimoidočim podarimo veliko nasmehov in hkrati prihranimo 46 litrov goriva na leto.

S promocijo aktivnega prihoda na delo

Delodajalci lahko trajnostno mobilnost spodbujajo z enostavnimi ukrepi, kot so na primer uvedba gibljivega delovnega časa, možnost dela od doma, spodbujanje aktivnega prihoda na delo, ureditev prostorov za prhanje, postavitev pokritih kolesarnic, spodbujanje skupnih voženj ali uvedba organiziranega prevoza.

Hoja in kolesarjenje blagodejno vplivata na počutje zaposlenih. Aktiven prihod v službo bo poskrbel za več kisika v krvi, kar bo ugodno vplivalo na njihovo zbranost in učinkovitost.

Z uporabo javnega potniškega prometa (JPP)

Raziščimo vozne rede vlakov, avtobusov, prevozov na klic in drugih oblik JPP ter preverimo, ali jih lahko morda med seboj združimo. Vožnja z JPP je lahko tudi priložnost za pogovor s prijatelji ali sopotniki, odgovarjanje na elektronsko pošto, branje, počitek ali druge aktivnosti, ki jih med vožnjo avtomobila ne moremo opraviti. Presenečeni bomo nad količino časa, denarja in energije, ki jo lahko prihranimo na ta način.

Vožnja z JPP je energetsko varčna in cenovno ugodna, zato se tudi izlete izplača načrtovati z uporabo JPP. Ob koncih tedna do vključno 30. 6. 2023 namreč velja na vse enotne vozovnice v medkrajevnem avtobusnem in domačem železniškem prometu 75-odstotni popust za vse uporabnike.

S sopotništvom

S sopotništvom se stroški prevoza razdelijo med potnike in posameznika manj obremenijo. Tako se lahko izognemo tudi stroškom parkirnin, pa še pot je kratkočasnejša in bolj sproščujoča.

Z varčnejšo vožnjo

Z varčno vožnjo avtomobila zmanjšamo porabo goriva in s tem znižamo stroške mobilnosti. Obstaja več načinov za varčno vožnjo:

– Zmanjšanje hitrosti: vožnja pri 100 km/h na avtocesti zniža rabo energije in s tem povezane stroške za 10–15 odstotkov v primerjavi z vožnjo pri 130 km/h. Poleg tega s hitro vožnjo privarčujemo le 10 minut na 100 km, v zrak pa izpustimo kar 80 odstotkov več CO₂, kar je skrb vzbujajoče tudi z okoljskega vidika.

– Manjša obtežitev vozila: manj kot je vozilo obteženo, bolj bo vožnja varčna. Vsakih dodatnih 50 kilogramov namreč poveča porabo goriva za dva odstotka. Pomemben je tudi način shranjevanja prtljage – prtljaga v prtljažniku namesto na strehi je bistveno pametnejši in varčnejši način njenega prevoza.

– Klimatska naprava: ta poviša porabo goriva za do 12 odstotkov, zato se je smiselno odpovedati njeni uporabi, kadar ta ni nujna.

Koliko avtomobilov imeti v gospodinjstvu oziroma ali je lastništvo osebnega avtomobila nujno?

Razmislimo, ali naše gospodinjstvo zares potrebuje avto oziroma več kot en avto. Vedno več urbanih naselij je namreč opremljenih s sistemi za izposojo koles in sistemi za izposojo avtomobilov. Z uporabo teh sistemov se znebimo skrbi, ki pritičejo uporabi lastnega avta. Ta namreč ne predstavlja zgolj stroška nakupa in goriva, temveč tudi strošek rednega vzdrževanja in zavarovanja. TUKAJ preverite, koliko vas vaš jekleni konjiček zares stane.

Izberimo trajnostno mobilnost, saj s tem prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti.

Avtor članka: Ministrstvo za infrostrukturo, LIFE IP CARE4CLIMATE

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

3.11.2022 | 11:10

V ponedeljek je bila na Butoraju odigrana tradicionalna 46. nogometna tekma Butoraj-Tribuče. Ob prelepem vremenu se je zbralo okoli 100 gledalcev, ki so še dolgo po tekmi obujali spomine na prejšne tekme in se seveda strinjali, da je treba vztrajati do zlate 50. tekme.

Kot vedno, se o rezultatu tekme takoj po njej ni več govorilo, saj je rezultat drugotnega pomena.

Janez Perušič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

1.11.2022 | 12:30

Družina posavske poslanke Nataše Avšič Bogovič je predana športu, zlasti rokometu. Oba njena sinova sta rokometaša, mož Bojan pa je nekdanji član RK Dobova. A ko gre za športne uspehe Slovenije, so vedno zraven tudi kot navijači. Ujeli smo jih pred Stožicami, ko so šli navijat za naše odbojkarje.

Na fotografiji je ob Nataši in Bojanu še sin Jaša, medtem ko je mlajši Tevž pobegnil v navijaško cono.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 8. septembra 2022

R. M.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

1.11.2022 | 09:30

Vsako leto med 1. in 8. novembrom poteka Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ko na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije pošiljkam dodajajo doplačilne znamke v vrednosti 0,17 EUR, enak znesek pa občani in organizacije doplačujemo tudi za vsako vozovnico v notranjem in mednarodnem prometu. Letošnji Teden solidarnosti poteka pod sloganom »Dobro se z dobrim vrača.«

Slovenija je bila v letošnjem letu že nekajkrat postavljena pred velike izzive, ko smo morali – in smo, izkazati veliko mero solidarnosti. Najbolj očitno je bilo to poleti, ko so jugozahodni del naše države ogrožali in pustošili najhujši požari v zgodovini. Pozabili smo na vse, vsi smo želeli pomagati po najboljših močeh!

15 dni in boj skoraj 15 tisoč prostovoljnih gasilcev, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 700 gozdarjev, 565 policistov, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, 73 članov ekip nujne medicinske pomoči, člani aeroklubov, prostovoljci iz tujine in gospodarstva in 369 pripadnikov enot Rdečega križa, ki so v začetku septembra iz rok predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, prejeli častno nagrado – jabolko navdiha.

Nov preizkus nas je čakal septembra – ogenj je zamenjala voda in številni deli države so se znašli pod vodo, ogromno ljudi je ostalo brez vsega. Spomnimo se samo prizorov iz Kostela in Osilnice ter drugih delov države, kjer vodne ujme ni bilo mogoče zaustaviti.

A kot že tolikokrat doslej – ljudje so lahko računali na pomoč drugih. Tudi na pomoč Rdečega križa Slovenije in zato si še toliko bolj želimo, da bi v Tednu solidarnosti zbrali kar največ sredstev, ki jih bomo namenili prebivalcem Slovenije, ki jih prizadenejo naravne in druge nesreče.

Vsa sredstva, zbrana v Tednu solidarnosti, porabimo strogo namensko. V skladu s pravilnikom se 30 odstotkov sredstev uporablja za enkratne finančne pomoči ob nesrečah manjšega obsega (lokalna raven), 70 odstotkov sredstev pa je namenjenih za zagotavljanje pomoči ob nesrečah večjega obsega (nacionalna raven). Za pravilnost postopkov in razdelitev sredstev skrbijo Komisija Sklada solidarnosti, Nadzorni odbor Rdečega križa Slovenije, Upravni odbor Rdečega križa Slovenije in Glavni odbor Rdečega križa Slovenije.

Naj se dobro vrne z dobrim.

Rdeči križ Slovenije

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

29.10.2022 | 12:45

Pisala nam je Vika Lozar iz Črnomlja. »Letošnje leto je nekaj posebnega, če ne po vsem mogočem, pa največ po nemogoči vročini, vremenu, ki ga res nismo navajeni,« je zapisala. Rastlinje žalostno poveša presušene veje in listje, plodovi se ne debelijo v pričakovanju zrelosti, živali pa se, kot je zapisala, zmedeno selijo po suhi gozdni površini. »Opažamo, da nov življenjski prostor iščejo po krajih, kjer jih do zdaj nismo bili navajeni. Zdaj so nenadoma postali naši novi sosedje v gozdu in ob njem šakali. Zanimiva žival, ki ni divje narave in človeku ni nevarna,« je zapisala.

Tudi ljudje se, zaradi vseh sprememb, ki se dogajajo, preseljujejo s celine na celino, iz države v državo in skušajo spremeniti svoje navade po merilih novih sosedov. Želi si, da bi bilo med nami in tistimi, ki so si, tako kot vsa druga živa bitja, primorani najti drug življenjski prostor, manj sovraštva. »V Evropi je že vojna, lakota po bogastvu je tega kriva. Bodimo človeško bolj prilagodljivi in skušajmo biti sosed sosedu brat,« je sklenila svoje razmišljanje.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 1. septembra 2022 v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

Na telefonski številki 07/ 39 30 500 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

28.10.2022 | 10:50

Katalin Makadi in Ajdin Ibrič z ravnateljico VSŠ Hermino Vučajnk Šarić in direktorico SIC Brežice dr. Mojco Tomažin

V okviru prireditev brežiškega oktobra je Višja strokovna šola Brežice v prazničnem vzdušju šolske avle že trinajstič podelila diplome novim diplomantom. Tokrat si je naziv ekonomist prislužilo petnajst novih diplomantov, ki so poleg diplom prejeli še certifikate s popisom vseh pridobljenih kompetenc. Priložnostni kulturni program je pripravila Mileva Kralj Buzeti z dijakinjami iz 3. Av oddelka, za sceno so poskrbele Vesna Kermc, Lidija Vogrin in Mojca Ogorelc, prireditev pa je z povezovala Staša Omerzel.

Na začetku je zbrane v imenu celotnega predavateljskega zbora nagovorila ravnateljica Višje strokovne šole Hermina Vučajnk Šarić. Povedala je, da je na VSŠ Brežice od njene ustanovitve pred 22-imi leti diplomiralo že 774 študentov . Tokrat se je diplomantom pridružilo še osem rednih in sedem izrednih študentov. Po čestitki in zahvali vsem, ki so soustvarjali uspeh diplomantov, je poudarila pomen praktično uporabnega znanja, ki se prav hitro izkaže v zelo različnih delovnih procesih. Spregovorila je tudi o pomenu medosebnih odnosov, ki se kažejo v skrbi za vsakega študenta posebej.

Zbranim diplomantom je čestitala tudi direktorica SIC Brežice dr. Mojca Tomažin. Spregovorila je o pomenu vseživljenjskega učenja in zbrane diplomante povabila, da tudi vnaprej sodelujejo s šolo kot delodajalci, mentorji, poslovni partnerji ali pa morda tudi prihodnji sodelavci.

V imenu vseh prejemnikov diplom se je zahvalila izredna študentka Katalin Makadi. V zelo čustvenem in duhovitem nagovoru je povedala, da je kot študentka imela zelo veliko podporo družine, sošolcev in predavateljev, ki so si vedno vzeli čas zanjo. Brez te podpore ji ne bi uspelo, je dodala in povedala, da že študira na novi fakulteti, kot tudi veliko ostalih diplomantov. Marsikomu je nadaljnji študij omogočilo podjetje, kjer so opravljali prakso.

Ravnateljica Hermina Vučajnk Šarić in direktorica dr. Mojca Tomažin sta v nadaljevanju svečano podelili diplome. Novi ekonomisti so postali Maja Unetič, Primož Bogovič, Tina Germovšek, Simona Rožman, Kornelija Urbanč, Bojan Kostevc, Aleksandar Živković, Anja Resnik, Matej Zupančič, Katalin Makadi, David Saviozzi, Špela Račič, Klavdija Trefalt, Ajdin Ibrić in Jurij Šerbec. Posebno pohvalo in knjižno nagrado za najboljšega rednega študenta je prejel Ajdin Ibrić, za najboljšo izredno študentko pa Katalin Makadi.

Predavateljski zbor in ostali člani VSŠ in SIC Brežice so na svoje diplomante zelo ponosni, saj so iskani na trgu dela in tako pri svojem delu kot pri nadaljnjem študiju zelo uspešni.

Za VSŠ Brežice: mag. Metka Galič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

23.10.2022 | 16:00

Invazija pikapolonic

Harlekinska pikapolonica v jeseni išče toplo zavetje.

Ob začetku hladnega in deževnega jesenskega vremena želijo drobni hroščki, ki sicer veljajo za koristne žuželke, na vsak način priti v stanovanje.

Če smo bili včasih teh hroščkov še veseli, jih iskali po travnikih in šteli njihove pike ter ob spuščanju pikapolonic v zrak močno držali fige, da nam prinesejo srečo, jih je danes po navadi dovolj že na domačem pragu. Kaj se je pravzaprav zgodilo?

To ni prava pikapolonica

Le redko vidimo, da bi avtohtona pikapolonica zašla v stanovanje in tam iskala prezimovališče. Na okna navadno prileti tako imenovana harlekinska polonica, pravzaprav gre za invazivno vrsto pikapolonice, ki je prvič zašla v naše kraje pred nekaj desetletji, bolj po pomoti. V zahodnem svetu so jo namreč uporabljali v rastlinjakih, kot biološko kontrolo za uši, od tam pa je »pobegnila« in se naselila skoraj povsod po Evropi. Težava je predvsem, da v rojih napadejo kar celo hišo.

Po navadi zasedejo omet, reže v oknih in vratih, precej rade imajo tudi lesene podboje in stopnišča. To pa ni edina težava, hkrati oddajajo poseben izloček, ki pri številnih ljudeh povzroča alergijske reakcije. V Ameriki tovrstne pikapolonice predstavljajo že velik problem, saj prezimovališče iščejo v grozdju. Ko vinogradniki grozdje oberejo in stisnejo, živali spustijo izločke, vino pa tako dobi trpek okus in postane nepitno.

Kaj pomeni napad polonic

Ni drugega vzroka kot ta, da pikapolonice, pa tudi drugi hroščki, v naša bivališča silijo zato, ker iščejo toploto. Strokovnjaki sicer pravijo, da če jih najdemo v svojem domu, ni treba skrbeti, da bi se v stanovanju  razmnožile in denimo povzročale škodo po omarah in predalih s hrano; poiskale si bodo zgolj miren prostor, kjer bodo prespale. Prav tako, razen alergijske reakcije pri nekaterih, ne prenašajo bolezni. Ugrizi oziroma ščipanje (pikapolonice namreč nimajo zob, temveč par močnih čeljusti) pa so zelo redki.

Odpravljajo listne uši

Pikapolonice se prehranjujejo z listnimi ušmi in drugimi rastlinskimi zajedavci, zato so še kako dobrodošle, še posebno v spomladanskih in poletnih dneh.

Požrešne, a vseeno koristne 

Harlekinska pikaolonica pri nas ni preveč zaželena, saj je izjemno požrešna in odžira hrano avtohtonim polonicam. Jajčec ne odlagajo v notranjosti hiš, ampak spomladi zunaj, na rastlinju in drevju z ušmi.

M. K.; Svet24
Foto: Dreamstime

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

23.10.2022 | 09:00

Mestna občina Krško vodi postopek določitve območja naselja Krško in imenovanja novih ulic v mestni občini Krško, in sicer z združevanjem naselij Krško, Leskovec pri Krškem, Kremen, Trška Gora, Žadovinek, Loke in Veniše. Vsa ta naselja, ki se fizično stikajo, naj bi se po predlogu združila v eno naselje. Prednost navedene združitve je predvsem učinkovitejša organizacija prostora in načrtovanih dejavnosti, prometa, šolstva, zdravstva, posledično pa tudi razvojno in funkcijsko močnejše središče. O predlogu za določitev območja naselja Krško in imenovanju novih ulic je potrebno opraviti predhodno posvetovanje v delih obstoječih naselij, iz katerih bo nastalo novo naselje, zato

Mestna občina Krško vabi na javno razpravo v ponedeljek, 24. 10. 2022, ob 16. uri v sejni sobi A Mestne občine Krško za občane naselja Krško, Kremen, Trška Gora in v ponedeljek, 24. 10. 2022, ob 18. uri v sejni sobi A Mestne občine Krško za občane naselja Leskovec pri Krškem, Žadovinek, Loke in Veniše.

Celotna vsebina predloga z elaboratom in predpisanimi mnenji in potrdili državnih organov ter predlogom občinskega odloka je na vpogled na Mestni občini Krško, CKŽ 14, Krško, na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja. Na tem naslovu lahko dobite tudi vse informacije v zvezi z nameravanimi spremembami.

Vse polnoletne osebe, ki imajo na območju bodočega naselja Krško prijavljeno stalno ali začasno bivališče ter se glede na vsebino elaborata spreminjajo podatki bivanja in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na območju glede na vsebino elaborata sedež, lahko k predlogu podajo svoja mnenja, predloge in pripombe pisno na naslov: Mestna Občina Krško, CKŽ 14, Krško s pripisom: »Za predlog združevanja naselij v naselje Krško« v roku 15 dni od dneva objave tega poziva ali neposredno na javni razpravi.

MO Krško

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.