Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

14.12.2022 | 13:30

Poročali smo že o hudi prometni nesreči, ki se je pred dnevi na avtocesti žal končala s smrtno žrtvijo. Umrl je voznik osebnega avtomobila, ki se je zaletel v zadnjki del tovornega vozhila s priklopnikom. Posredovali so tudi krški poklicni gasilci in o tem poročali na svojem portalu.

Fotografije: PGE Krško

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.12.2022 | 13:20

Predsednik vlade Robert Golob je konec oktobra obiskal Nuklearno elektrarno Krško (NEK), v kateri se je seznanil z razmerami v elektrarni in s potekom njenega remonta, po katerem bo po 40 letih delovanja začela nov 20-letni cikel obratovanja. Ministrskemu predsedniku smo zastavili nekaj vprašanj, povezanih z aktualnim dogajanjem v energetiki in o nekaterih drugih temah.

Nadzorni svet družbe GEN energija je za mesto generalnega direktorja družbe imenoval Dejana Paravana. Ta bo nadomestil dozdajšnjega direktorja Blaža Košoroka. V Posavju so pričakovali, da bo za direktorja imenovan nekdo iz lokalnega okolja. Ob imenovanju Košoroka so izrazili nezadovoljstvo, enako so nezadovoljni ob imenovanju Paravana. Posavski očitek je med drugim, da v vrh GEN energije ne prihaja strokovnjak s področja jedrske energije. Kako komentirate aktualno imenovanje Dejana Paravana za direktorja GEN energije in posavska pričakovanja?

»Politika se ni vpletala v imenovanje. Mogoče je poskus posavske lokalne politike, da bi se vpletala. Ampak kot tisti, ki mora skrbeti za nacionalno energetsko varnost, na to pač ne morem pristati. Po mojih informacijah bo novi predsednik uprave GEN energije človek iz skupine GEN. V vodstvo prihaja človek znotraj skupine, iz podjetja s sedežem v Krškem. Kriterij za imenovanje je strokovnost. Prepričan sem, da bo nova uprava, ko bo popolnjena, primarno strokovna in da bo dala zalet tudi razvojnim, ne samo poslovnim izzivom.«

Ali bo Slovenija gradila drugi blok jedrske elektrarne Krško?

»Nuklearna elektrarna Krško je v Evropi sinonim za stabilno, zanesljivo in varno jedrsko elektrarno. NEK je prva jedrska elektrarna v Evropi, ki s tokratnim remontom v takšnem obsegu zaključuje 10-letni investicijski cikel po katastrofalni jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Če bi bilo takšnih jedrskih elektrarn, kot je NEK, več, bi bile energetske razmere na evropski ravni bistveno boljše. Zelo težko se bo Evropa iz zdajšnje energetske situacije izvlekla brez maksimalne uporabe vseh tehnologij. Na prvem mestu je prehod na obnovljive vire energije, a jedrska energije ima zdaj priložnost, da se spet uveljavi in ponudi rešitve za celotno Evropo. Dal sem izziv stroki, da v čim krajšem roku ponudi serijsko rešitev jedrske tehnologije zahodnega izvora, tako da bo politika lahko začela iskati nacionalno soglasje za naložbo v drugi blok nuklearke. Ali bo to lahko pripravila v letu ali dveh, bo pokazal čas, bo pa družbi GEN energija, ki je slovenska lastnica nuklearke, vlada dala mandat, da pospeši priprave. Za gradnjo drugega bloka bo potreben referendum. Obstaja možnost, da bo referendum že ob koncu tega mandata, najpozneje pa bi do njega moralo priti v petih letih. V Sloveniji in Evropi si želimo energetskih virov, s katerimi nas nihče ne more izsiljevati, ki jih obvladujemo tehnološko in pri katerih je vir goriva stabilen. Jedrska energija bo tako zelo pomembna.«

V tem delu Slovenije je zelo pereča romska problematika. Enajst županov občin jugovzhodne statistične regije in Posavja je zato pred kratkim podpisalo pobudo za spremembo petih zakonov, povezanih z romsko problematiko. Kako se bo vlada odzvala na to pobudo? Kaj je po vašem mnenju ključno pri reševanju romske problematike?

»Gre za zelo kompleksno problematiko; od nje ne bežimo. Želeli bi si, da bi bilo že v preteklosti narejenega več. V novembru bo prvi sestanek posebne skupine, ki jo bo vodil državni sekretar Tone Grizold iz mojega kabineta. Ima vso mojo podporo, da bo k tej problematiki pristopil taktno, ampak odločno. V tej skupini so tudi štirje župani od teh podpisnikov. Verjamem, da bomo uspeli združiti na enem mestu lokalne poglede in tudi državotvorne. Sem zmeren optimist, da bomo lahko prek delovanja te skupine naredili prve korake. Je pa res, problematika se ni začela ne zdaj ne pred dvajsetimi leti; gre za kompleksno problematiko, ki jo moramo uravnavati ustrezno, prefinjeno, ampak – kjer je treba – tudi odločno.«

Kako upravno oblikovati Slovenijo – koliko pokrajin, po katerem ključu oblikovati pokrajine? Posavje želi biti samostojna regija. Kako gledate na Posavje?

»Vlada je v avgustu oblikovala mnenje o predlogih treh pokrajinskih zakonov, in sicer da predlogov zakonov ne podpira. Predlogi tako imenovane pokrajinske zakonodaje spreminjajo in rušijo celotni zdajšnji sistem državne uprave. Vlada ocenjuje, da je trenutno treba okrepiti že obstoječe ustanove regionalnega razvoja: regionalne razvojne svete in regionalne razvojne agencije. Vlada ugotavlja, da v dozdajšnjih poskusih v Sloveniji niso dosegli političnega soglasja o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, zlasti pa, koliko naj bi bilo pokrajin. Posavje za zdaj deluje kar dobro, s tem da so že bila obdobja, ko je bilo mogoče bolj enotno, kot je danes, in zaradi tega tudi uspešnejše na državni ravni. To ne pomeni, da nima denarja, denarja je dosti ‘nabralo’ v preteklosti. Ampak ključno je, ali so občine povezane tudi na ravni projektov, ki so regionalnega značaja, kot sta namakanje in protipoplavna zaščita. Te regionalne teme so ključne prav za dialog z državo.«

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 3. novembra 2022

M. Luzar

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.12.2022 | 09:50

Prihaja konec leta, čas, ko v Lidlu Slovenija že tradicionalno podarijo donacijo Deluxe. Ta je vsako leto znova namenjena otrokom, ki potrebujejo podporo pri zdravljenju ali razvoju. Letos podjetje obeležuje 15. let od odprtja prvih trgovin na slovenskem trgu in tudi z donacijo Deluxe bodo zaobjeli vso Slovenijo. Del del sredstev od prodaje prazničnih izdelkov bodo namreč namenili nakupu 15 grelnim gnezdecem za novorojenčke za vse slovenske porodnišnice.

V Sloveniji se vsako leto prezgodaj rodi približno 1.400 otrok, kar je več kot 7 % vseh novorojencev. Nedonošeni novorojenčki so še posebej ranljivi, zato pogosto potrebujejo podporo aparatov in posebno nego visoko specializiranega medicinskega osebja. Ena od naprav za podporo pri razvoju prezgodaj rojenih otrok so grelna gnezdeca. Dojenčkom, ki še ne zmorejo sami uravnavati telesne temperature, omogočajo varno zaščito pred podhladitvami.

»V naši porodnišnici smo zelo veseli novega toplega gnezdeca, saj bomo lahko mamicam omogočili, da bodo lahko s svojimi prezgodaj rojenimi novorojenčki skupaj v sobi. Do zdaj je bil nedonošenček v inkubatorju, če je potreboval samo toplo posteljico, in je bil ločen od mamice. Starši se tako lažje vključijo v izvajanje nege pri svojem otroku, prej pa se začne vzpostavljati tudi povezava med otrokom in staršem. Veseli smo, ker s takšnimi projekti ustvarjamo prijetno okolje za mala bitja, ki pogumno vstopajo v naš svet,« so povedali v jeseniški porodnišnici, ki bo ena izmed prejemnic donacije.

Z grelnim gnezdecem je prilagajanje novorojenčkov na zunanje življenje varnejše, obenem pa omogoča tudi bolj pravilno nameščanje in ustvarjanje prijetnega okolja za novorojenčke.

Ob 15-letnici podjetja so se v Lidlu Slovenija odločili, da vsaki izmed 14 slovenskih porodnišnic namenijo po eno grelno gnezdece, porodnišnica v Ljubljani, ki je največja v Sloveniji, pa bo prejela dve. »Ob odločitvi za letošnjo donacijo Deluxe smo prisluhnili potrebam slovenskih porodnišnic – nekatere med njimi so se namreč že lani obrnile na nas s prošnjo po grelnih gnezdecih. Veseli smo, da jim skupaj z našimi kupci, ki prisegajo na izvrstne izdelke Lidlove praznične blagovne znamke Deluxe, to lahko omogočimo. Donacija Deluxe je že tradicija, saj jo letos izvajamo že desetič,« je ob napovedi donacije povedala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje Lidla Slovenije. Grelna gnezdeca bodo slovenskim porodnišnicam predali predvidoma v začetku prihodnjega leta. Pri donaciji se jim bo pridružilo društvo Slojenčki, ki skrbi za izboljšanje pogojev za rojstvo zdravih otrok. Ti so iz društvenih sredstev zagotovili še posteljice za novorojenčke in tako dopolnili Lidlovo donacijo. 

Donacija Deluxe že 10 let ustvarja boljše razmere za bolne otroke

Lidl Slovenija donacijo Deluxe v okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet podarja že deseto leto zapored. V tem času so jo namenili Pediatrični kliniki Ljubljana za nakup pripomočkov za pomoč pri zdravljenju otrok in za vzpostavitev sobe zaupanja na hematološko-onkološkem oddelku, ki se uporablja za pogovore staršev z zdravnikom. V minulih letih so donacijo Deluxe večkrat zapored podarili tudi URI – Soča, kjer so z njo pripomogli h kakovostnejšim programom rehabilitacije otrok in mladostnikov z gibalnimi oviranostmi ali poškodbami. Lanska donacija Deluxe je šla za nakup pripomočkov za razvoj otrok in mladostnikov v zavodih za gluhe in naglušne v Ljubljani, Mariboru in Portorožu.

T. C.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

13.12.2022 | 09:30

Minuli četrtek, 8. decembra 2022, smo brežiški planinci in knjižničarji znova uresničili pobudo Ministrstva za okolje in prostor, koordinatorja izvajanja Alpske konvencije v Sloveniji, in Planinske zveze Slovenije, naj ob mednarodnem dnevu gora širimo bogato jezikovno in literarno pestrost alpskega loka.

Mednarodni Festival Brati gore je letos potekal že osmič zapovrstjo, v Brežicah pa smo ga sooblikovali šestič. V minulih dveh letih dogodkov v živo nismo gostili, a smo gore in z njimi povezano branje ter ustvarjanje kljub temu prijetno obeležili. Javnost smo nagovorili s tematskimi knjižnimi razstavami in drugimi spletnimi objavami. Med njimi tudi o Planinskem vestniku – najstarejši še izhajajoči slovenski reviji, ki je hkrati bogat arhiv slovenskega planinstva.

Pogovorno omizje ob poklonu 127-letnemu Planinskemu vestniku, 1300 izdanim številkam in več kot dvema desetletjema njegovega urejanja pod taktirko aktualnega odgovornega urednika so sestavljali Vladimir Habjan, dr. Irena Mušič Habjan in Milena Jesenko, ki je usmerjala pogovor.

Vladimir Habjan je izkušen gornik, alpinist in gorski reševalec, ljubitelj manj znanega gorskega sveta in brezpotij. Z gorami povezan ne le na terenu, pač pa tudi prek besede in fotografije. Odgovorni urednik Planinskega vestnika, ki se je z novinarstvom spogledoval že kot osnovnošolec. Sociolog po izobrazbi je tudi avtor več planinskih vodnikov in drugih literarnih del, v katerih je ubesedil številna planinska doživetja. Mnoga med njimi tudi s svojo gorniško in življenjsko sopotnico, katero je najprej peljal na Oltar, kasneje še pred oltar in sliši na ime Irena Mušič Habjan. Doktorica kemijskih znanosti, alpinistka, (prva) gorska reševalka z izpitom Društva gorske reševalne službe Kamnik, članica uredniškega odbora Planinskega vestnika. Publicistka, ki o gorniški navezi Mušič – Habjan pravi, da se redko zgodi, da bi bil eden v gorah in drugi doma. In brez dvoma gostja, za katero slogan letošnjega mednarodnega dne gora, tj. ženske premikajo gore, še kako drži.

Zanimiv in nadvse prijeten pogovor je z branjem odlomkov iz Habjanove knjige Tipanje v neznanem pospremil Mitja Baškovič. Druženju v pozdrav in s povabilom k ogledu razstave planinske periodike, tj. Planinskih vestnikov in Planinskih utrinkov, pa je spregovorila Anica Hribar, predsednica Planinskega društva Brežice.

V knjižnični dvorani so se ta večer prepletali povezanost, prijateljstvo, spoštovanje med gostoma in njuno spoštovanje gora. To je odlično ubesedeno tudi v uvodu v že omenjeno leposlovno delo, ko avtor pravi: »V gorah ne iščem dosežkov, pač pa doživetja. Prijateljstvo. Zaupanje. Ljubezen – do gora, narave, sopotnikov, življenja … Ko stopiš na vrh, za katerega si se moral zares potruditi, začutiš življenje. Srečo. So čarobni sončni vzhodi in zahodi, čudovite barve, silne igre oblakov, veter, da se komaj še držiš na nogah, je narava, ki presunja. Takrat zares živiš. Živiš z gorami.«

Mateja Kus, Knjižnica Brežice

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

12.12.2022 | 12:30

Za nami je aktivno leto. Poleg številnih dogodkov smo poslovno odličnost pričeli širiti tudi v Posavje. Klubu se je pridružilo že kar nekaj aktivnih članic s tega območja in izjemno smo veseli nove in sveže energije. Dve izmed posavskih članic, Metka Resnik in Monika Žokalj, pa sta tudi prevzeli organizacijo letošnjega klubskega silvestrovanja, ki je potekalo v soboto, 3. 12. 2022.

Pot nas je tokrat vodila kar v Posavje. Najprej smo si ogledale izjemno lepo praznično okrašeno Krško, nato pa nas je pot vodila v gostilno Kunst, kjer smo uživale v dobri glasbi, plesu in izbrani kulinariki. Vseh 16 udeleženk silvestrovanja je obdaril tudi Secret Santa in jim tako še dodatno pričaral nasmeh na obraz.

Z veseljem smo prelistale tudi prihajajočo slikanico Palček Migetalček in čarobni čeveljčki, najnovejše članice Vesne Draginc in se veselile vseh dosežkov naših članov. Verjemite, ni jih malo in ponosni smo prav na vsakega.

S sproščenim druženjem smo tako zaključili aktivnosti za letošnje leto, že januarja pa se vidimo v Brežicah v Yogurtlandiji ob kreativnem kofetku. Lepo vabljeni, da leto 2023 ustvarjate z nami.

Člani Kluba poslovne odličnosti Dolenjske in Bele krajine vam želimo veliko veselja, kreativnosti, nasmehov in odličnosti na vseh področjih v letu 2023.

Zapisala: Maja Fink
Fotografije: Jadranka Meglen

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

12.12.2022 | 11:40

Ljudmila Ban s Sromelj je na slavnostni seji brežiškega občinskega sveta prejela oktobrsko nagrado za leto 2022. Eno izmed treh tovrstnih letošnjih brežiških odličij so ji podelili za dolgoletno prostovoljsko delo na več področjih in več društvih v Krajevni skupnosti Sromlje. »Njeno predano delo predstavlja pomemben prispevek pri ustvarjanju mozaika slovenske turistične ponudbe. S svojim čutom za prostovoljstvo je k sodelovanju pri različnih projektih in dogodkih znala pritegniti številne krajane,« so zapisali v utemeljitev.

Turistično društvo Sromlje je bilo začetek njenega društvenega dela, pravi Ljudmila, ki jo poznajo bolj in predvsem pod imenom Milica. »Naše turistično društvo je bilo ustanovljeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Potem je njegovo delo malo zastalo. V devetdesetih letih smo se spet zbrali in v društvu sem postala tajnica. Zdaj sem že približno dvajset let blagajničarka,« pravi.

Mozaik slovenske turistične ponudbe, omenjen v obrazložitvi k oktobrski nagradi, člani sromeljskega turističnega društva ustvarjajo med drugim z že zelo prepoznavnim tradicionalnim pohodom Po poti vina in sonca, pomemben mozaični kamenček je vsakoletni praznik češenj, ljubiteljem rož od blizu in daleč društvo lepša poglede s svojim cvetočim pobočjem narcis sredi Sromelj. Da košnje zelenih površin in sprotnih krasitev kraja, zaradi katerih so Sromlje pogosto pri vrhu in včasih na prvem mestu v ocenjevanju Moja dežela – lepa in urejena, niti ne omenjamo. Velja pa omeniti, ker to poudari tudi Milica, nastope Turističnega društva Sromlje na sejmih v Sloveniji in tujini, kjer Sromljani predstavijo svoj kraj mogočim turistom.

Vinogradniško društvo Sromlje je letos praznovalo 25-letnico ustanovitve. Milica je v njem blagajničarka, potem ko je bila od samega začetka nekaj časa tajnica. »Naš največji projekt je Festival posavskih vin Sromlje, ki je bil letos že deseti,« pravi, ob tem pa omeni še sodelovanje društva v Zvezi društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije – Vinis in take akcije, kot je postavljanje klopotca. Zelo uspešno se društvo vključuje v izbor županovega vina v Občini Brežice. Turistično in vinogradništvo društvo zavzameta vsako svoje mestu tudi na brežiških dnevih kruha, vina in salam.

Delati v Rdečem križu? Vsekakor, ni očitno nikoli pomišljala Milica Ban, ki je že približno deset let tudi tajnica sromeljske krajevne organizacije človekoljubne organizacije.

Omenjeno društveno in drugo življenje se prepleta v Krajevno skupnost Sromlje, v kateri je Milica dva mandata članica sveta. Vse to je njeno prostovoljsko delo, vendar ga je še več in tudi drugje, ne samo na Sromljah. Vsaj eno izmed tega je treba omeniti. Ko so v brežiško občino pred leti prihajali tisoči migrantov, je Milica prostovoljsko delala na sprejemnih točkah.

»Ponosno povem, da sem s Sromelj. Ponosna sem na naše vinogradnike, čeprav sama nisem vinogradnica, živim z njimi in se učim. Društva smo povezana med seboj. Ker smo maloštevilna krajevna skupnost, smo člani v več društvih hkrati. Vedno grem na akcije društev in vedno grem z veseljem. Ni mi žal tega časa,« pravi.

Sromljanka po srcu in s srcem. To mora imeti v sebi še iz otroštva, kajpada, v katerem ji je osnovnošolska doba tekla štiri leta v Osnovni šoli Sromlje in potem v Osnovni šoli Artiče. V srednji ekonomski šoli v Krškem in pozneje v poklicu, v katerem je večino delovne dobe delala v banki, se je omenjena pripadnost Sromljam kvečjemu krepila. Glede njene srčnosti se ponuja samo po sebi tole: večino časa je delala v banki, z denarjem torej, vendar denar ni njen vladar. S srcem je raje v družini, v kateri so trije otroci in štirje vnuki, in tudi pri potovanjih, na katera se z možem odpravita rada. Milica, ki stvarem išče prijazno stran – celo v gneči na cesti se v avtomobilu ne jezi – tudi rada dela na vrtu, rada bere knjige, pozimi tudi kvačka, mnogi so že lahko občudovali njene natančno skvačkane mini-»olstarke«. Zabavni so ji tudi trenutki, ko ji k nogam pripredejo njihove tri muce. In tako ji, tudi kot upokojenki, ni dolgčas. Zdaj pa še to, popolno presenečenje – oktobrska nagrada.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista 27.  oktobra 2022

M. Luzar

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

11.12.2022 | 10:50

Partnerji projekta TERA so na novinarski konferenci v Hiši Evropske unije v Ljubljani predstavili projektne aktivnosti in dosedanje rezultate projekta, za katerega sredstva prispeva Norveški finančni mehanizem.

»Sodelujemo skupaj za vključujočo Evropo«

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku. Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR. Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR. Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:

Regionalna razvojna agencija Posavje kot projektni partner sodeluje v projektu Razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, temelječega na vzpostavitvi večdeležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev z akronimom TERA. Vodilni partner projekta Razvojni center Murska Sobota je v projekt poleg Regionalne razvojne agencije Posavje vključil tudi Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Zvezo kmetic Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine in norveškega partner Inland Norway University of applied science.

Na novinarski konferenci so sodelovali Nataša Šterban Bezjak, vodja službe za projektno sodelovanje iz Regionalne razvojne agencije Posavje, Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov Maribor ter Dominika Klavž iz Zveze slovenske podeželske mladine.  Predstavile so projektne aktivnosti in delne rezultate projekta TERA. Ob tej priložnosti so bili tudi rezultate nacionalne raziskave Enakost spolov na podeželju, ki je bila v sklopu projekta TERA opravljena na reprezentativnem vzorcu oseb, ki živijo in delajo na podeželju. Raziskava je nakazala na trdovratnost stereotipnih spolnih norm, ki omogočajo tradicionalno razumevanje spolnih vlog, načine deljenja nalog in možnosti soodločanja žensk. Poseben poudarek v raziskavi je bil namenjen tudi nasilju kot ključnemu zaviralcu napredka na področju doseganja enakosti spolov ter posebnostim podeželskega življenja z oddaljenostjo od ključne javne infrastrukture, ki pomembno vplivajo na možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, ki živijo na podeželju.

Raziskava je potrdila domnevo o nevidnosti pomembnega dela, ki ga na podeželju opravljajo ženske in tudi razkrila globoko nadobremenjenost, ki spremlja njihov vsakdan. Kot taka je ponudila možnost vprašanj in izzivov za prihodnost, če želimo razvoj podeželja razumeti tudi kot razvoj, ki bo omogočal demokratično izkušnjo vsem spolom.

Predstavljene so bile tudi nadaljnje aktivnosti projekta. V Posavje in Pomurju se bosta vzpostavila Lokalna odbora za reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju. Odbora bosta predstavljala novo storitev na organizacijski ravni v regijah, saj bosta vsem vključenim ponujala znanje in prostor za identifikacijo izzivov in hkrati iskanje konkretnih rešitev v regiji. Oba odbora skupaj bosta v svoje redno delovanje vključila vsaj 100 lokalnih deležnikov iz regij, ki bodo v okviru med-deležniškega dialoga v lokalnih odborih iskali konkretne rešitve za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v regiji. V projektu bo pripravljen edukativno-ozaveščevalni program, ki bo vseboval 6 modulov. Moduli bodo vsebinsko odgovorili na izzive, ki jih odpira problematika projekta TERA, ki jih bomo naslavljali s pomočjo mentorskih shem.

Regionalna razvojna agencija Posavje

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

10.12.2022 | 15:00

Bralka iz Bele krajine je bila dva tedna na zdravljenju v Čateških toplicah. »Vsi so bili zelo pozorni in prijazni. Odlično sem se počutila,« je povedala. Zato bi rada, kot je dejala, pohvalila vse zaposlene, od zdravstvenega osebja do receptorjev in gostinskih delavcev – skratka vse. Danes ji je bolje in lahko hodi, ko je prišla v toplice, pa je bila na vozičku, je še povedala v pojasnilo svoje hvaležnosti in pohvale za prijaznost, ustrežljivost in strokovnost delavcem Term Čatež.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20.  oktobra 2022 v rubriki HALO, tukaj bralec Dolenjca!

Na telefonski številki 07/ 39 30 500 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

9.12.2022 | 12:10

Na fotografiji je Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije in gospodar turistične kmetije Vimpolšek. Kmetija, na kateri se ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom, leži na obrobju Brežic, nedaleč od regionalne ceste Krško – Brežice. Matija pravi, da se razveselijo vsakega gosta posebej, njihova shramba poka od domačih dobrot, žlahtna kapljica zori, vedno pa je pri Vimpolškovih doma tudi dobra volja.

Sestavine, pridelane na njivi in vrtu, dobijo svoj pomen v kuhinji, tam Matija za kuhinjskim štedilnikom izvaja majhne čarovniške trike, pa ne le s ponvijo, ampak tudi s postavitvijo jedi na krožniku. Njegove jedi so slastne, na krožniku pa prostor najdejo sezonske dobrote, pridelane ali pa vzrejene na domači kmetiji.

Članek je bil objavljen v 42. številki Dolenjskega lista 20.  oktobra 2022

R. M.
Foto: Gregor Molan

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

9.12.2022 | 09:15

V torek, 29. novembra 2022, so se v Ljubljani srečali uslužbenci občin, pristojni za področje mladine, občinski svetniki ter predstavniki Urada RS za mladino, Mreže MaMa in Mladinskega sveta Slovenije. V uvodnem nagovoru je udeležence toplo pozdravila Katarina Gorenc, vodja Urada za mladino Mestne občine Ljubljana, prisotni so bili tudi predstavniki našega Urada za družbene dejavnosti. Izpostavljene so bile Mestna občina Novo mesto, Občina Brežice in Mestna občina Ljubljana kot prve uporabnice orodja LogBook.

Sledil je nagovor mag. Tine Kosi, v.d. direktorice Urada Republike Slovenije za mladino, ki je poudarila, da se temeljno mladinsko delo dogaja na lokalni ravni, kjer so doma mladi, dejavne mladinske organizacije, ter občine, ki razumejo pomen mladinskega dela za razvoj mladih v aktivne in angažirane posameznike. Prisotne je povabila, da pri načrtovanju podpore mladinskemu delu v svojih občinah upoštevajo potrebe in posebnosti mladih, ki jih prinaša post-pandemično obdobje ter da kot nosilci politične moči spremljajo in vrednotijo mladinsko delo v svoji občini in rezultate uporabijo za načrtovanje potrebnih sprememb.

V nadaljevanju sta Katarina Gorenc in Vesna Kržan, svetovalka za gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj na občini Brežice, na primerih občin Ljubljana in Brežice predstavili, zakaj in kako spremljajo in vrednotijo mladinsko delo. Obe sta pojasnili, da jim le-to pomaga ugotavljati, kako uspešni so pri doseganju ciljev, ali torej uspejo zadovoljit potrebe in želje mladih, ali uspejo nagovorit želene cilje skupine, celo ali je (finančni) vložek sorazmeren z dejanskimi učinki. S pomočjo orodja Logbook razvijajo kakovosti, hkrati pa jim omogoča spremljanje števila aktivnosti, vloženih ur v mladinsko delo in ur fasilitiranja mladih, število udeležencev in še marsikaj. Orodje jim daje oprijemljive rezultate, ki služijo tudi za predstavitev mladinskega dela odločevalcem in drugim relevantnim akterjem. S

ledila sta dva kroga izmenjave izkušenj med udeleženci. Udeleženci aktivnosti v letu 2022 so predstavili udeležbo na študijskih obiskih v Helsinkih, na Hrvaškem in v Litvi, potek izvajanja individualne podpore občinam, ki pilotno poteka v letih 2022 in 2023, primer uporabe Logbooka v praksi ter raziskavo ‘Mladinski centri in prosti čas – Kaj si želiš?’, ki so jo v občinah Brda, Maribor in Ljubljana opravili v letu 2022. V nadaljevanju je Uroš Skrinar, direktor Zavoda Movit, predstavil Bonski proces in kako Evropsko agendo o mladinskem delu uresničujemo v Sloveniji. Med drugim je omenil, da bomo prijavitelje usmerjali v prijavo projektov, ki uresničujejo cilje Strateškega načrta za mladinsko delo v Sloveniji, da bomo omogočili podporo relevantnim pobudam s strani organizacij, spodbujali bomo čezmejna sodelovanja s sosednjimi državami in z državami zahodnega Balkana, ter povečali število študijskih obiskov in tovrstnih aktivnosti znotraj pobude Euro Goes Local. Omenil je tudi YouthWiki, evropsko spletno enciklopedijo na področju nacionalnih mladinskih politik. Platforma je izčrpna zbirka nacionalnih struktur, politik in ukrepov, ki podpirajo mlade.

Udeležencem je bilo v nadaljevanju predstavljeno, kako deluje nacionalna agencija in kaj v okviru programov, strateških partnerstev in aktivnosti, ki jih upravlja Movit, je za občine najbolj smiselno.

Sledil je razmislek, kaj občine še potrebujejo za razvoj kakovostnega mladinskega dela. Izpostavili so, da je udeležba na študijskih obiskih in usposabljanjih zelo dragocena za njihovo delo, želijo pa si raziskovati še nekatere druge tematike, med drugim mentalno zdravje mladih, digitalno mladinsko delo, preventivne metode, a jih pogosto ovirata pomanjkanje časa in kadra. Njihova motivacije je velika in dogodki znotraj Europe Goes Local jim omogočajo spoznanje različnih praks, ki jih lahko prenašajo v svoje delo.

Konferenca je bila zadnja v nizu številnih dogodkov v okviru partnerstva Europe Goes Local, katerega glavni namen je dvigniti kakovost mladinskega dela na lokalni ravni, zlasti z okrepljenim sodelovanjem med različnimi deležniki, ki so dejavni na občinskih ravneh. V Sloveniji ga koordinira Movit, nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota.

MO NM; Vir: movit.si
Foto: Anže Grabeljšek

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.