Arhivi Kategorije: Lokalno.si

DL: Osvežitev v bazenih – Koliko vas bo stalo ohlajanje v kopališčih

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

6.8.2022 | 19:00

V poletni vročini po osvežitev tudi v bazen (Foto: Terme Paradiso Dobova)

V poletni vročini po osvežitev tudi v bazen (Foto: Terme Paradiso Dobova)

Za celodnevno kopanje bodo odrasli med tednom v kopališčih na našem koncu Slovenije odšteli od 6 evrov na bazenu Sevnica do 15 v Termah Čatež, otroci pa od 3,50 do 12,50 evra – Ponekod tudi jutranje, popoldansko, triurno, večerno in nočno kopanje ter popusti za študente, dijake, upokojence in invalide

Vsi smo v teh dneh željni osvežitve, ena od najbolj priljubljenih in ne nazadnje tudi najučinkovitejših pa je kopanje. Nekateri so že na morju, drugi se hladijo v bližnji reki ali jezeru, tretji so si bazen postavili doma, četrti se odpravijo v urejena kopališča. Pozanimali smo se, koliko vas bo stalo kopanje v bazenih na našem koncu Slovenije.

Možnosti imamo kar nekaj, od manjših bazenov oz. občinskih kopališč v Sevnici in Brestanici pa do dobro poznane poletne termalne riviere Term Čatež, največjega vodnega parka v Sloveniji. Kot so pojasnili upravljavci kopališč, so morali cene vstopnic zaradi vsesplošnega povečanja stroškov nekoliko zvišati, ceniki pa se seveda od kopališča do kopališča razlikujejo. Ponekod ponujajo vrsto možnosti, denimo jutranje, popoldansko, triurno, večerno in nočno kopanje, poleg otrok, pri katerih je zgornja starostna meja postavljena različno, pa imajo popuste tudi študentje, dijaki, upokojenci in invalidi. V tabeli smo za lažjo primerjavo navedli cene celodnevnih vstopnic za odrasle in otroke ter družinskih vstopnic (dva odrasla in dva otroka).

KAJ PONUJAJO?

DL: Osvežitev v bazenih - Koliko vas bo stalo ohlajanje v kopališčih

Bazen Brestanica, ki ga obišče okrog 10.000 kopalcev na sezono, ima bazen olimpijskih mer in za najmlajše še čofotalnik. V neposredni bližini so igrišča za odbojko, tenis in nogomet, ravnokar pa so obnovili tudi postajališče za avtodome. Kot je povedala Manuela Bojnec, direktorica MC Krško, so letos bazen za kopalce odprli že 5. junija, takrat po skrajšanem obratovalnem času, obratoval pa bo do 4. septembra. V sezoni je delovni čas sicer od 9. do 19. ure. Ugodnosti imajo za dijake, študente in upokojence, na voljo so tudi popoldanske vstopnice. Poudarila je ugodno ceno sezonskih vstopnic, ta je v predprodaji (od 1. do 20. junija) znašala 42 evrov, v redni prodaji pa 60 evrov. »Poleg tega je vstop predzadnjo uro resnično ugoden, zadnjo uro pa brezplačen, s čimer želimo rekreacijo omogočiti vsakemu prebivalcu občine,« je še poudarila.

V Sevnici so sezono začeli 18. junija in jo bodo predvidoma končali v začetku septembra. Kopališče ima dva bazena – večjega in manjšega, od 25. junija pa je vsak dan odprto od 8. do 19. ure, v bolj vročih dneh bodo kopanje podaljšali še za uro. »V Sevnici ponujamo dnevne vstopnice, vstopnice za jutranje in večerno plavanje ter tudi sezonske vstopnice. Imamo tudi otroške in študentske vstopnice ter ugodnosti za upokojence in invalide. Pred leti smo se odločili prodajati družinske vstopnice, za katere je večje povpraševanje. Za skupine, to predvsem uporabljajo društva in klubi, prodajamo tudi prenosne vstopnice, kar pomeni, da lahko z eno vstopnico na dan bazen obišče en član društva oziroma kluba,« je povedala direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek. Ob bazenu lahko gostje igrajo tudi odbojko na travi, namizni tenis, za otroke je postavljeno igralo, sicer pa v glavni sezoni za najmlajše pripravljajo razne delavnice in igre. Lani so imeli skoraj 18.000 obiskovalcev, kar je približno 3.000 več kot leto prej.

V Termah Paradiso v Dobovi sta notranji in zunanji bazen medsebojno povezana in delujeta vse leto, poleti pa so zunaj še hitra reka, otroški bazen in trije različni tobogani. Od jeseni do začetka poletja v notranjem delu kopališča deluje tudi Panorama – gre za velik otroški bazen in džakuzi v prvem nadstropju nad velikim bazenom. Kot so pojasnili, trenutno končujejo gradnjo novih pridobitev v kopališču – to bosta velik plavalni bazen s tremi plavalnimi progami in velik tobogan, ki bo deloval vse leto. Novosti naj bi odprli v začetku septembra. Bazeni sicer delujejo vsak dan od 9. do 22. ure, gostje lahko izbirajo med celodnevnimi, triurnimi vstopnicami, ki jih je mogoče kupiti do 15. ure, popoldanskimi vstopnicami in vstopnicami za večerno kopanje, celodnevno vstopnico pa je mogoče kupiti tudi z dodatkom kosila. Povečan obisk na bazenih imajo seveda poleti, njihovo kopališče pa lahko sprejme 767 gostov hkrati.

Otroci so navdušeni nad tobogani. (Foto: Terme Krka)

Kopališča Term Krka v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah v vročih dneh tradicionalno privabljajo kopalce, poleg hotelskih gostov so med njimi tudi enodnevni obiskovalci. V Dolenjskih Toplicah Laguno velneškega centra – kopališče je od ponedeljka do četrtka ter ob nedeljah in praznikih odprto od 9. do 21 ure, v petek in soboto pa uro dlje – sestavljajo notranji in zunanji bazeni. Otroci se zabavajo na zunanjem gusarskem bazenu in notranjem čofotalniku, pred tremi leti pa so ponudbi dodali še štiri tobogane in termalni bazen ob njih. Balnea Fun je nekoliko odmaknjena od preostalih termalnih bazenov, tako da lahko drugi obiskovalci mirno uživajo v plavanju in sončenju. Dva od treh termalnih izvirov sta neposredno pod notranjima zdraviliškima bazenoma, pod Knežjo in Jamsko kopeljo v hotelu Vital.

Šmarješki svet termalnih bazenov pa sestavljajo dva notranja bazena z izplavnim bazenom, zunanji športni in otroški bazen ter sloviti zunanji leseni bazen prav nad termalnim vrelcem v parku Term Šmarješke Toplice. Je eden zaščitnih znakov zdravilišča in najstarejši bazen v odprtem kopališču. Notranji bazeni so od ponedeljka do četrtka odprti od 9. do 21. ure, v petek in soboto od 9. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 21. ure. Zunanje kopališče v parku vse dni v tednu deluje od 8. do 20. ure.

Na kopališčih Term Krka so od letos na voljo le celodnevne vstopnice, vstopnico za kopanje po 15. uri so ohranili le na zunanjih bazenih v Šmarjeških Toplicah.

V poletni rivieri Term Čatež poleg celodnevnih vstopnic ponujajo tudi popoldansko in večerno vstopnico.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 30. junija 2022

M. Žnidaršič

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

”Berem polžu” v Knjižnici Brežice

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

6.8.2022 | 09:00

”Ste srečali polža?” Nenavadno vprašanje, saj jih v naravi najdemo v različnih velikostih in oblikah. V tednu od 1. do 5. avgusta 2022 pa je to vprašanje kar malce presenetilo nekatere uporabnike Knjižnice Brežice. Dva polža namreč svoj dvotedenski dopust preživljata na mladinskem oddelku knjižnice. Sta mirna poslušalce vseh, ki jim želijo kaj prebrati ali povedati. S svojo prisotnostjo vabita, da si o njih kaj preberemo in raziščemo njihovo življenje, ki lahko traja tudi do osem let.

V naslednjem tednu, od 8. do vključno 12. avgusta 2022, pričakujeta še družbo želve. Slednja je že na poti na dopust. Mesto za počitnikovanje med knjižnimi policami jo že čaka, nestrpno pa jo čakam tudi knjižničarka. Verjamem, da bodo vsi trije v prihodnjih dneh deležni branja mladih bralcev in da jim ob tem ne bo dolgčas.

Andreja Dvornik,
Knjižnica Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

FOTO: V spomin na prve padle krške borce; ”Zlo je posledica enoumja”

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

5.8.2022 | 14:15

FOTO: V spomin na prve padle krške borce; ''Zlo je posledica enoumja''

V soboto, 30. julija, je v gozdu Dobrava potekalo spominsko obeležje v spomin na prve padle krške borce. Kot pred 81-imi leti, ko se je devet fantov in eno dekle v hladnem in deževnem jutru v Rorah nad Krškim po izdaji ujelo v primež nemškega okupatorja, je tudi tokrat močno deževalo. Kljub vremenu je Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Krško izpeljala obeležje ob spomeniku, posvečenemu padlim desetim borcem. Spomenik leži na mestu, kjer so borci pred natanko 81. leti v zgodnjih jutranjih urah padli pod streli Nemcev. S položitvijo venca in sveč sta se padlim borcem, ob častni straži pripradnikov Slovenske vojske in praporščakov, poklonili krajevni organizaciji združenja Krško in Brežice, ki vsako leto izmenično poskrbita za ohranjanje tradicije in dediščine, ki so nam jo zapustili borci za svobodo.

FOTO: V spomin na prve padle krške borce; ''Zlo je posledica enoumja''

Ob tej priložnosti je na proslavi kot osrednja govornica spregovorila mag. Nataša Šerbec, predsednica Krajevne skuponosti mesta Krško, ki je v svojem nagovoru zbranim citirala članek iz Slovenske mladine, z naslovom Poletje 1940. Slovenska mladina je že takrat opozarjala na prihajajočo vojno, o vlogi vojne na življenja miljone posameznikov, ki so trdno prepričani, da vojskovanje ni v krvi človeka, kot je npr. potreba po hrana, medtem ko ”… namreč dobro vedo, kje je bilo in kje je leglo vseh vojn, dobro vedo, kdo vojne vodi in za čigavo korist, dobro vedo, kje so resnični režiserji sedanje imperialistične vojne, ki se vedno bolj širi v svetovno imperialistično vojno in prav tako dobro vedo, kako se je treba proti tem režiserjem boriti, da se jim enkrat za vselej prepreči kovanje mastnih dobičkov iz milijonov in milijonov človeških življenj.” Takratno dogajanje in misli iz navedenega članka je povezala z aktualnim dogajanjem rusko-ukrajinske vojne, ki počasi in vztrajno vpliva na življenja miljonov, ne samo v Ukrajini, ampak povsod po svetu. Posledice čutimo že danes, ki pa se le stopnjujejo s preteklimi dogajanji. V času, ki po navedbah Stevena Pinkerja, ”… zadnjih 70 let izkušamo najdaljše obdobje odsotnosti neposrednega spopada med velesilami. Še več, pridružuje se trditvi Johna Lewisa Gaddisa, ki je leta 1986 poimenoval obdobje po 2. svetovni vojni ”dolgi mir”.”

V svojem nagovoru je Šerbečeva prav tako povezala del članka ”… , ki med drugim govori o razdvojenosti naroda, smo točno to občutili najbolj med epidemijo in to čutimo še danes. In če je po Pinkerjevi trditvi t. i. liberalna triada demokracije, kapitalizma in mednarodnih institucij prispevala k zmanjševanju meddržavnih in državljanskih spopadov, je ta prinesla mnoge boje znotraj nacij, ko režiserji potvarjajo našo zgodovino v igri nabiranja političnih točk.”

Svoj nagovor je zaključila z mislijo, da ”… Obstoječa neoliberalna kapitalistična ideologija svojo realnost gradi na odsotnosti mišljenja in razmišljanja, ko nam ves čas ponuja svoja mišljenja in razmišljanja […] Nato nastopi zlo, posledica enoumja in edine resnice, ko vse drugo postane škodljivo in mora biti zatrto, prepovedano in onemogočeno. In kmalu dobimo posameznike, ki zgolj opravljajo svoje delo, sledijo ideji, ne sprašujejo o pravičnosti in ustreznosti svojega delovanja. […] Glede na dogajanje zadnjih let in potvarjanje zgodovine, se bojim za ohranjanje dediščine borcev v prihodnjih letih in si postavljam vprašanje, kako mladim približati to temo, da jo bodo razumeli in negovali. Lahko rečemo ničkolikokrat, da nas zgodovina uči, a ko pogledamo okoli sebe in na dogajanje okoli nas, vidimo, da se tudi mi iz nje nismo prav nič naučili. Vojna je zlo, ki se ponavlja in se zgodi v trenutku, ko se posameznik ali družba odpove mišljenju. Zato spodbujajmo mlade k branju, izobraževanju, kreativnosti in jim ne vsiljujmo lastnega mišljenja, vendar jim ponudimo naše vrednote.

Sama narodno osvobodilni boj ne vidim samo kot boj proti okupatorju. Je boj proti zatiranju naroda, enoumja. Je boj za pravice kot tudi dolžnosti. Je boj za naše prihodnje generacije, da bodo živeli v svetu, ko bodo resnično lahko rekli, da na zemlji vlada mir. …”

Na prireditvi pod dežniki so za kulturni program poskrbele moderatorka prireditve Klavdija Mirt, sopranistka Anja Žabkar in pianistka Nika Tkalec. Prireditev je potekala v znamenju na spomin na 100-letnico rojstva partizana in pesnika Karla Destovnika, ki ga je k vzdevku Kajuh navdihnila njegova velika ljubezen, Marija Medved. Mirtova nam je zaupala, da je Destovnik odgovoril Mariji, ko ga je vprašala po njegovi odločitvi, da ”… so tako rekli pri njegovi mami doma in izhaja iz besede kanja, ptice s tankimi ušesi, ki ničesar ne presliši. Z ostrimi očmi, ki ničesar ne spregledajo. Z nabrušenimi kremplji, ki vsako golazen pograbijo.”

Marija je v pogovoru z Ivanom Sivcem delila svoje spomine in Kajuhova pisma. V letih, ko je Karel študiral in živel v Mariboru in v času izgnanstva v Medjurečju, je Mariji napisal več pisem, ki jih je hranila vse življenje. Klavdija Mirt je prebrala delček pisma, ko Karli, kot se je podpisoval svoji ljubeči, govori o svoji ljubezni, ki je ”… niti ne morem v vsej globini razkriti. To, kar je lačnemu kruh, kar žejnim voda, kar drevesom sonce in kar življenju zemlja, vse to si zame Ti. Vzemi drevesom sonce, pa boš videla, da ne morejo brez njega; vzami življenju zemljo, tisto bogato zemljo, polno sil in moči, pa boš videla, da bo shiralo in zgnilo. In vzemi meni sebe, umrl bom kot drevo brez sonca, kot lačni brez kruha. …”

Za glasbeno popestritev je poskrbela sopranistka Anja Žabkar, ki je zbrani množici zapela ob posneti spremljavi Nike Tkalec. Le dan pred prireditvijo so organizatorji sklenili za spremembo scenarija, ki ga je napisala Darja Dobršek, glede na vremensko napoved, zato je bil tudi del glasbenega programa spremenjen v zadnjem trenutku. Žabkarjeva je zapela prelepo pesem Moja domovina, ki je na melodijo Chopinove Tristesse, v sodelovanju z Zoranom Šoncem, napisala besedilo. Prireditev pa se je zaključila s uglasbeno Kajuhovo pesmijo Preveč je sreče.

KO Združenja borcev za vrednote NOB Krško

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Miran Rudan se spominja usodnega dne. Komaj je preživel

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

5.8.2022 | 13:45

Miran Rudan (Foto: M24)

Miran Rudan (Foto: M24)

Instagram

Instagram

Pevec, posavski rojak, praznuje svoj »drugi rojstni dan«, ko je komaj preživel prometno nesrečo.

Včeraj je minilo natanko triindvajset let od skoraj usodne prometne nesreče Mirana Rudana. Bil je sopotnik na skuterju, ki je trčil z avtom, pevca pa je ob tem vrglo z motorčka in z glavo je treščil ob tla. Ker ni nosil čelade, so bile poškodbe zelo hude, bil je celo v komi in se več dni boril za življenje.

Miran posledice nesreče čuti še danes, prav tako ga nanjo spominjajo brazgotine na glavi. A se zaveda, kakšno srečo ima, da je še vedno živ. Zato pravi, da 4. avgusta praznuje »drugi rojstni dan, saj sem se takrat ponovno rodil«. In zdaj veliko bolj pazi nase in bolj zdravo živi, kot je nekoč.

S svojo (ne)srečo pa želi tudi svariti druge: »Pazite nase in nikoli ne pozabite dati čelade na glavo, kadar ste na motorju, kolesu, skiroju, rolerjih … Jaz je takrat nisem imel … Sem pa imel več sreče kot pameti.«

Pevca letos čaka še ena prelomnica: septembra naj bi se poročil s svojo Anito, s katero je sicer srečen že štirinajst let.

Kdaj in kje točno poroka bo, nočeta povedati, saj okoli tega ne želita zganjati prevelikega pompa, sta pa razkrila, da naj bi bila nekje zunaj, na travniku.

Svet24

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Sončki na bazenu

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

5.8.2022 | 11:10

Sončki na bazenu

Društvo Sonček Posavje je tudi letos v poletnih mesecih v sklopu svojega programa začelo z izvajanjem počitniškega varstva. Namen je predvsem, da se z varstvom delno razbremenijo tudi starši otrok s cerebralno paralizo in ostalimi motnjami v razvoju, hkrati pa poskušamo, da bi vsi člani na bazenu čim bolj uživali, se z druženjem spoznavali z novimi člani, skozi igro in raznimi vodnimi aktivnostmi pa vsaj delno pozabili na svoje težave.

Do sedaj smo že dvakrat izvedli plavanje oz. kopanje na bazenu v Brestanici, kjer smo z uporabniki izvajali plavanje, telovadbo, razne igre, ob glasnem smehu, sladoledu, veselju vseh navzočih pa je bilo razvidno, da je bil namen sprostitve oz. počitniškega varstva dosežen.

Društvo Sonček Posavje

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Začeli bomo v Hudičevem turnu

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

5.8.2022 | 08:20

Hudičev turn

Do začetka Seviqc Brežice 2022 je še sedem dni. Letaki koncertov so objavljeni za vabila Vašim prijateljem. Obrazec za akreditacijo. Dobrodošli!

Soteska, Hudičev turn

Petek, 12.8.2022 ob 20:00
Koncert: Andrej Jovanić (RS): francoska teorba, baročna kitara.
Program: Robert de Visée, nekega večera v Versaillesu, 1686

Najbolj zanimivi biseri slovenske pokrajine so največkrat tisti, ki so zaviti v tančico skrivnostnosti. V Soteski, majhni vasi, stisnjeni med gozdnati planoti, tako že dobrih tristo let stoji in buri duhove Hudičev turn, prostor zabave in pregrešnega užitka.

Kraj, ki so ga zaznamovali knezi Auerspergi, so imeli v Soteski mogočni dvorec, nedaleč stran pa paviljon, deteljičasto zasnovan baročni stolp, ki ga obdaja kamnito obzidje s tremi kamnitimi portali, kot prostor za beg iz realnosti v mistiko.

Hudičev turn je razdeljen na dve nadstropji, ki ju povezujejo kamnite polžaste stopnice. Celoten objekt je znotraj bogato poslikan z iluzionistično kompozicijo, v pritličju zasnovano na motivu vodnjakov in portalov, na oboku pa antični mitološki prizor Zevsova ugrabitev Ganimeda.V nadstropju pa so prizori iluzionistično naslikane stebriščne arhitekture in ženske figure s personifikacijo vere, upanja in ljubezni. Avtor poslikav je delavniški krog nizozemskega mojstra Almanacha.

Tako je izjemno akustičen prostor danes kulturni hram za koncerte in likovne razstave, ki vas odpeljejo v vesolje srednjeveške ali moderne glasbe ter likovne ustvarjalnosti.

Seviqc Brežice

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: Akcija Moj zdravnik – Piletič in Preskar med najbolj priljubljenimi

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

3.8.2022 | 14:45

Milivoj Piletič in Aljoša Preskar

Milivoj Piletič in Aljoša Preskar

Tudi letos je revija Viva izvedla akcijo Moj zdravnik. Zaradi precej enakomerne porazdelitve glasov tokrat niso podelili posebnega priznanja moj zdravnik, ampak so 12 zdravnikom podelili laskave nazive moj zdravnik z različnih zdravstvenih področij in jim s tem izkazali priznanje za opravljeno delo. Med prejemniki sta tudi diabetolog Milivoj Piletič iz Splošne bolnišnice Novo mesto in posavski ginekolog Aljoša Preskar.

Aljoša Preskar, specialist ginekologije in porodništva, je tako prejel naziv moj ginekolog 2022. »Z medicinsko sestro Marjeto Kokalj se kljub veliki obremenjenosti vsa leta trudiva, da bi se pri nas vpisane pacientke počutile dobrodošle. Prizadevava si, da so čakalne dobe kratke in da ni gneče v čakalnici. V ginekološki ambulanti delava že več kot 20 let in v tem času nisva odklonila še nobene pacientke, ki me je želela izbrati za ginekologa. Mislim, da je prav, da si človek izbere zdravnika, ki si ga želi in mu zaupa. Slišim, da si povsod bolniki ne morejo izbrati zdravnika po svoji želji, celo to, da je več 10 tisoč ljudi brez izbranega zdravnika. Težava je preprosto rešljiva: vsak zdravnik v primarnem zdravstvu bi podpisal pogodbo z zavarovalnico, ki bi mu plačevala po številu opredeljenih pacientov. Tako bi postal vsak uporabnik zdravstvenih storitev v sistemu dobrodošel, in ne odveč, kot je to v Sloveniji zdaj. Čakalne dobe so težava sekundarnega zdravstvenega varstva, torej specialističnih ambulant in bolnišnic. Rešitev vidim v posnemanju sosednjih evropskih držav, ki imajo manj težav pri tem. Prav neverjetno se mi zdi, kako se oklepamo neustreznega, preživelega socialističnega državnega sistema zdravstvenega varstva in ne vidimo čez planke. Kot družba še nismo zreli za spremembo na boljše,« pravi Preskar, čigar ordinacijo obiskuje 6.800 žensk, kar občutno presega slovensko povprečje.

Aljoša Preskar (Foto: Viva/spletna stran)

Aljoša Preskar (Foto: Viva/spletna stran)

Po študiju je želel delati kot splošni zdravnik, pridobil je tudi licenco, a takrat v Krškem ni bilo potrebe po delu v splošni medicini. Potem je dobil specializacijo ginekologije in porodništva. »Zdaj je ne bi menjal za nobeno drugo. Menim, da smo ginekologi v središču dogajanja. Z uporabo ultrazvoka prvi vidimo novo življenje v maternici in ga pokažemo nosečnici. Priča smo, kako se bodoča mama čudi bliskovitemu razvoju otroka v maternici in kako ga ponosna prinese pokazat po porodu. Nosečnost je povezana s pričakovanjem, z optimizmom in ginekologi smo varuhi tega obdobja,« pravi.

Neverjetno je presenečen in počaščen, da so mu bralke revije Viva z glasovanjem podelile naziv moj ginekolog 2022 in s tem sporočile, da cenijo njegovo delo, način razmišljanja in trud, da bi bila ambulanta dostopna za vse. Hvaležen je ženi, da ga pri delu spodbuja že vsa leta. »Da sem prejel laskav naziv moj ginekolog 2022, je v veliki meri prav njena zasluga. Že s samo navzočnostjo me motivira. Vesel sem, da se lahko s takšnim odlikovanjem postavim pred njo, ona pa je ponosna name,« pravi.

Rodil se je v Krškem, doma. V osnovno šolo je hodil v Krškem, v srednjo v Brežicah. Vedno je bil odličen. Študij na medicinski fakulteti v Ljubljani je končal redno, po treh letih dela in izobraževanja je kot zdravnik prejel licenco za splošno medicino. Specializacijo ginekologije in porodništva je končal leta 1999. Po specializaciji se je več kot deset let vključeval v delo v splošnih bolnišnicah Brežice in Novo mesto. Bil je tudi nadzorni zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po specializaciji se je izobraževal doma in v tujini. Od leta 2004 je koncesionar v Krškem. V zdravstvenem domu ima najete prostore, diagnostiko, ki potrebuje več časa in posebno opremo, pa izvaja v lastnih prostorih.

Je ljubitelj, kot pravi, aktivne udeležbe pri športu. Raje bi igral z žogo, a mu poškodbe tega ne dopuščajo. Ostal mu je le šport brez telesnega stika in rotacij. »Daljša ko je preizkušnja, boljši sem, ker sem se sposoben dobro pripraviti zaradi prirojene vztrajnosti. Res je, da je od mojega tekmovanja v Ironmanu v Celovcu minilo že skoraj deset let, a sem se leta 2020 vnovič prijavil na takšno tekmovanje v Italiji, vendar je zaradi covida žal odpadlo,« pravi moj ginekolog 2022 Aljoša Preskar.

MILIVOJ PILETIČ: POMEMBNO JE VSAKODNEVNO GIBANJE

Milivoj Piletič

Diabetolog, specialist interne medicine Milivoj Piletič je del ekipe diabetične specialistične ambulante v Splošni bolnišnici Novo mesto. Pet let je bil tudi strokovni direktor bolnišnice, zadnje leto pa se znova v celoti posveča delu s sladkornimi bolniki. »Pri diabetesu gre za kronično neozdravljivo bolezen, ki pa jo lahko nadziramo. Delo v naši ambulanti je timsko, sam sem le eden od članov tega tima. Ljudje, ki pridejo k nam, so zadovoljni s celostno obravnavo, z medicinskimi sestrami, ki so strokovne, prijazne in empatične, jaz sem le kot neka češnja na torti (smeh), zato je to priznanje za celotno ambulanto,« je poudaril Piletič.

Ob tem je dodal, da je odstotek umrljivosti sladkornih bolnikov sicer nižji kot nekdaj, kar pripisuje tudi številnim preventivnim programom, novemu načinu dela v ambulantah družinske medicine (referenčne ambulante) in središčem za krepitev zdravja, ki izvajajo programe za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni. A na drugi strani gre za bolezen, ki je v porastu, tako v bogatih kot revnih državah. Vzroki so tudi različni, pri nas v ospredje postavlja staranje prebivalstva, prehrano s kalorično prebogato hrano in premalo gibanja. »Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje vsak dan, seveda primerno starosti, zdravstvenemu stanju in zmožnosti – to bi bil moj prvi nasvet vsem. Debel človek, ki se giblje, je manj ogrožen kot suh človek, ki se ne giblje. Gibanje je najpomembnejši dejavnik ohranjanja zdravja!« Tega se tudi sam drži, včasih je zelo veliko kolesaril, zdaj malo manj, zato pa je velik ljubitelj pohodništva in obdeluje vrt ob domači hiši v Regrči vasi v Novem mestu.

Med pomanjkljivostmi v slovenskem zdravstvu je Milivoj Piletič poudaril fragmentirano oskrbo bolnikov, ki podaljšuje tudi čakalne vrste. Meni, da bi bila na sekundarni ravni smiselna t. i. paketna obravnava bolnikov. To pomeni, da bi pacienta, ki ima neko težavo, denimo hude bolečine v hrbtenici, še zlasti pa bolnike s kroničnimi težavami zaporedoma sprejelo več specialistov. »To bi bil nekakšen dobro utečen postopek hitre obravnave bolnikov s podobnimi stanji, za katere že vnaprej vemo, da potrebujejo več specialistov ali preiskav. Zdaj je sistem tak, da pridejo do enega, se nato postavijo v čakalno vrsto za drugega in tako naprej do zadnjega specialista in preiskave.«

To v delu upošteva tudi pilotni projekt v največjem programu Evropske komisije na področju kroničnih bolezni JA-CHRODIS plus, ki sta ga sofinancirala Evropska unija in slovensko ministrstvo za zdravje. »Slovenijo so k sodelovanju pri projektu povabili, ker smo imeli takrat najbolj živ, prepoznan in svež nacionalni program za sladkorno bolezen. Po izkušnjah različnih kroničnih bolnikov smo izdelali model, kako se lotiti celostne obravnave. V našem pilotu je konkretno šlo za oskrbo bolnika s kronično rano na nogi, ker potrebuje storitve na več ravneh zdravstvenega varstva in preglede več specialistov. Ugotovili smo tudi, da je večina teh bolnikov iz socialno šibkega okolja in so potrebovali storitve tudi izven zdravstvenega sistema, saj so bili denimo slabo pokretni, niso vozili avtomobila in bili odvisni od javnega prevoza. Kmalu smo spoznali, da gre za težavo, ki je zgolj zdravstvo ne more rešiti. Mi bolniku v bolnišnici že dajemo vso oskrbo, potem pa gre nazaj v svoje okolje,« je orisal Piletič, ki je bil vodja omenjenega pilotnega projekta.

Tako so iskali deležnike v bolnikovem okolju, ki bi mu lahko pomagali lajšati težave, in ugotovili, da je teh veliko – od različnih društev bolnikov do društev upokojencev, socialnih služb, programov občin, kot so recimo brezplačni prevozi starejših in podobno –, le povezati jih je treba. Pilotni projekt je zaradi covida nekoliko zamrl, a po besedah Milivoja Piletiča, mojega diabetologa leta 2022, še tli in ga bodo nadaljevali, saj je prepričan, da bi bilo treba o bolnikih s kroničnimi obolenji razmišljati tako.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 23. junija 2022

Martin Luzar, Mojca Žnidaršič

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

FOTO: Navadna nesreča, ki se je izkazala za hudo nenavadno. Signala ni, kje je žrtev?

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

2.8.2022 | 13:50

Foto (tudi spodaj v fotogaleriji): GE Ribnica

Foto (tudi spodaj v fotogaleriji): GE Ribnica

Pretekli teden smo bili pozvani na čisto navadno prometno nesrečo, ki pa se je izkazala za vsej prej kot navadno.

Na žalost se je nesreča zgodila na cesti Loški Potok – Sodražica, ravno na predelu, kjer ni signala mobilne telefonije. Osebno vozilo je zletelo s ceste in se ustavilo nekaj metrov pod cesto. Vozilo s ceste ni bilo vidno, voznik pa zaradi poškodb ni uspel sam splezati iz globeli. Zaradi slabega signala mobilne telefonije pristojni regijski center ni uspel določiti točne lokacije, poškodovana oseba pa tudi ni znala povedati, kje točno se nahaja.

Sledila je obsežna iskalna akcija, v kateri je poleg gasilcev iz Ribnice, Gore in Loškega Potoka sodelovalo tudi več policijskih patrulj, reševalnih vozil ter tudi civilistov. Iskalno območje je bilo po dolžini veliko približno 8km. Po približno uri in pol iskanja smo končno locirali poškodovano osebo, ji nudili prvo pomoč ter pomagali pri prenosu do reševalnega vozila. Zdravnica je zaradi dolgega časovnega okvirja zaprosila za pomoč helikoptersko NMP, ki je poškodovano osebo odpeljal na nadaljnje zdravljenje v ljubljanski UKC.

Gasilci smo ob pomoči vitla vozilo izvlekli iz globeli na cesto, prisotna gozdarja pa sta nam pomagala pri sečnji improvizirane poti, po kateri smo izvlekli vozilo.

Gasilska enota Ribnica

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Vaši fotki: Promet po ‘Slavki’

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

30.7.2022 | 17:00

Vaši fotki: Promet po 'Slavki'

V četrtek je stekel promet po rekonstruiranem odseku Ulice Slavka Gruma mimo trgovine TUŠ, dela se pa nadaljujejo še na odprtem gradbišču in začenjajo pri OŠ Drska. 💪

Obvoz bo tudi v prihodnje urejen po Cesarjevi ulici in zalednih ulicah.

FB MO Novo mesto

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

DL: Pr’ Šefu znajo! Na obisku Zdravko Čolić …

Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »

30.7.2022 | 15:00

Posavec Stanko Smrekar (levo) je gostinec z dušo in s srcem. S partnerico Sabino Barbič sta letos maja odprla gostilno v Brežicah, in to tam, kjer je bila nekoč že znana brežiška gostilna Lukež, blizu brežiške hidroelektrarne oz. brežiškega »morja«, kot rečejo domačini. Na bregu Save je namreč zraslo priljubljeno sprehajališče, ki so ga vzeli za svoje ne le domačini, ampak tudi sprehajalci od drugod. Stanko se s svojo ekipo trudi, da bi gostje odhajali zadovoljni in se radi in pogosto vračali, saj pri njih načelo »vsak gost je vreden zlata« še kako drži. Že to pove veliko, da kdaj pa kdaj v ponudbo okusnih nedeljskih kosil umesti celo hobotnico izpod peke. Pripravo te poslastice v gostilni Pr’ Šefu res obvladajo, kar vedo tudi mnogi estradniki.

Nedavno jih je »kar tako« obiskal celo Zdravko Čolić (na fotografiji ob Stanku), ki pride samo tja, kjer se zares dobro je, med nedavnimi gosti pa sta bila tudi alpska smučarka Meta Hrovat in pevec Luka Šuntner, ki se ga boste nekateri morda spomnili iz oddaje Slovenija ima talent.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 23. junija 2022

R. Mikec

Pozabljeno geslo

Registracija

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.