Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
KRŠKO – 16. oktobra je minilo 120 let od rojstva literarnega zgodovinarja, bibliotekarja, leksikografa, prevajalca in urednika Alfonza Gspana. Nanj nas na prostoru nekdanje hiše družine Gspan v starem mestnem jedru Krškega na območju pešcone spominja v letu 2004 odkrito spominsko obeležje, v samostanskem delu Valvasorjeve knjižnice pa leta 2009 iz Ljubljane v Krško preseljena Gspanova delovna soba z 2308 enotami knjižničnega gradiva in 18 kosi pohištva.
V Krškem odkrito spominsko obeležje ob 100-letnici rojstva Alfonza Gspana (foto: PO)
Alfonz Gspan, četudi je večino svoje življenjske poti preživel v Ljubljani, se je rodil 16. 10. 1904 v Krškem kot prvi izmed sedmih otrok očetu Alfonzu Gspanu, roj. na Dobah pri Kostanjevici (1878–1963), in materi Juliji Gspan (roj. Simončič 1885–1972), po rodu iz Sevnice. Ker je bil njegov oče Alfonz, ki je med leti 1902 in 1908 služboval v Krškem kot geometer, sicer pa je bil v slovenskem in mednarodnem prostoru uveljavljen tudi kot botanik in entomolog, leta 1908 prestavljen na službovanje na finančno direkcijo zemljiškega katastra v Ljubljano, se je družina Gspan odselila iz Krškega. Leta 1915 je začel 11-letni Alfonz obiskovati realko v Ljubljani, kjer se je srečal z navdušenimi dijaki nad književnostjo, še posebej tesne prijateljske vezi pa je stkal s sošolcem Srečkom Kosovelom. V gimnazijskih in študijskih letih se je posvečal predvsem pisanju poezije, ki jo je objavljal v različnih revijah, čeprav se ji v zrelejšem obdobju ni več posvečal, kakor tudi ne likovnemu ustvarjanju, za katerega je bil prav tako nadpovprečno nadarjen. S Kosovelom in še nekaterimi tedanjimi dijaki, ki so se kasneje vidno uveljavili v slovenski avantgardi, sta aktivno delovala v literarnem krožku Kres, v katerem sta urejala dijaški list Lepa Vida. Po zaključeni realki se je, tako kot Kosovel, leta 1922 vpisal na študij slavistike, romanistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na kateri je diplomiral leta 1931. Že pred tem, v času, ko je bil sourednik Mladine (1926–1928), v letih 1932–1933 tudi urednik osrednjega slovenskega mesečnika Ljubljanski zvon, je bil leta 1927, leto po Kosovelovi smrti, s prijatelji tudi izdajatelj in urednik prve Kosovelove pesniške zbirke Pesmi.
Urejevalec muzejskih zbirk pisateljev
Sprva je bil dve leti (1931–1933) zaposlen kot tajnik založbe Tiskarska zadruga v Ljubljani, nakar je 13 let kot profesor poučeval na ljubljanski klasični gimnaziji in učiteljišču. Leta 1946 so mu kot že vidnemu literarnemu zgodovinarju in bibliotekarju ponudili delo v tedanji Univerzitetni biblioteki, v kateri je dal pomemben prispevek tako pri povojni obnovi zgradbe kot v nadaljevanju k njenemu preoblikovanju v osrednjo slovensko Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK). Tam mu je bilo kot višjemu znanstvenemu sodelavcu zaupano vodenje rokopisnega oddelka in zbirk, od srednjeveških zapisov do zapuščine slovenskih literatov, in zbiranje rokopisov ter obnova najstarejših tiskov in knjig (inkunabul). Podrobno raziskovanje obdobja razsvetljenstva je strnil v več strokovnih člankih in izdanih knjigah, med drugim Zgodovina slovenskega slovstva I. (1956) in Zgodovina slovenskega slovstva: od začetkov do 1848 (1963). Gspan je bil med drugim pobudnik in organizator tematskih razstav rokopisov, knjižničnega gradiva in o literarnih ustvarjalcih, poleg tega je osebno uredil vrsto spominskih zbirk po krajih rojstva slovenskih literatov, med drugim spominsko muzejsko zbirko Josipa Jurčiča na Muljavi, Simona Gregorčiča v Vrsnem, Ivana Cankarja na Vrhniki, Franceta Bevka v Idriji, Otona Župančiča v Vinici, Franceta Prešerna v Kranju, Antona Aškerca v Senožetih idr., o katerih je spisal tudi strokovne članke. Kot neumoren raziskovalec je v sodelovanju s Josipom Badalićem spisal bibliografski popis Inkunabule v Sloveniji, izdane leta 1957 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), na kateri je bil leta 1950 izvoljen za strokovnega sodelavca ter se na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede leta 1962 tudi zaposlil. Med raziskovanjem inkunabul ga je v 50. in 70. letih pot večkrat pripeljala tudi v Krško, kjer se je poglabljal in popisoval najstarejše knjige v kapucinski knjižnici, v kateri je danes 1487 knjižnih enot, a jih je bilo v pretekosti še več. Ob delu v Krškem si je rad vzel čas tudi za ogled rodnega mesta.
Krški poklon Gspanu
S podpisa listine o preselitvi Gspanove delovne sobe v krško knjižnico: z leve Ida Merhar, Nada Prašelj Gspan in Primož Gspan, danes oba že pokojna (foto: PO)
Alfonz Gspan je bil pisec več učbenikov, strokovnih priročnikov in slovarjev. Med drugim je bil kar 24 let urednik Slovenskega biografskega leksikona ter urednik izdaj Linhartovih komedij Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Spisal je temeljno literaturo za konserviranje in restavriranje bibliotečnega in arhivskega gradiva ter deloval tudi kot prevajalec, predvsem francoskih piscev, med katerimi izstopa njegov prevod romana Émileja Zolaja Germinal. Za svoje raziskovalno in publicistično delo je prejel številna društvena in državna priznanja. Ob tolikšnem obsegu dela mu je preostajalo malo časa za družinsko življenje. V prvem zakonu s soprogo Matildo Gspan (1900–1971) se mu je rodil sin Primož Gspan (1934–2024), ki je kot dr. in prof. fizike predaval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, v drugem zakonu z Nado Prašelj Gspan (1927–2009), slavistko, germanistko in bibliotekarko, ki je bila tako kot on zaposlena na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, pa je našel čuječo življenjsko sopotnico, ki mu je nudila tudi strokovno podporo pri delu. Plodovito življenjsko pot je Alfonz Gspan sklenil 25. 9. 1977 v Ljubljani. 100-letnico njegovega rojstva je Občina Krško ob prisotnosti žene Nade in sina Primoža v oktobru 2004 počastila z odkritjem spominske plošče v starem mestnem jedru, obenem pa je bila podpisana darilna listina med Valvasorjevo knjižnico Krško in soprogo Nado Prašelj Gspan o preselitvi njegove delovne sobe v prostore knjižnice. V sodelovanju med knjižnico in našim Zavodom Neviodunum je bil leta 2005 posnet tudi dokumentarni film s pričevanji o prof. Alfonzu Gspanu z naslovom Življenje, uglašeno s pisano besedo, vse gradivo, pohištvo in nekaj njegovih osebnih predmetov pa je bilo dokončno preseljenih v krško knjižnico do konca leta 2009. Gspanova spominska soba je v starem delu knjižnice po predhodnem naročilu tudi na ogled.
Bojana Mavsar
(članek je bil objavljavljen v 24. oktobra izdanem časopisu Posavski obzornik)
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
