Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Kdo so bili Ajdi, kako so živeli? Na to in še marsikatero drugo vprašanje skuša odgovoriti v mesecu aprilu odprta razstava v enem izmed štirih vogalnih stolpov v prvem nadstropju sevniškega gradu.
Nova stalna razstava pod naslovom ’Po stopinjah Ajdov’ prikazuje v sliki in besedi ter skozi zvokovno animacijo in kopije izvirnih predmetov z Ajdovskega gradca, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, življenje v poznoantični rimski naselbini. Z obrambnim zidom utrjena nekdanja višinska naselbina nad Vranjem pri Sevnici, ki je bila manjša vas, je danes urejena kot arheološki park z vidnimi kamnitimi ostanki iz časa zgodnjega krščanskega obdobja, iz časa preseljevanja ljudstev.
KDO SO BILI AJDI?
Ureditev razstavnega prostora in del preteklosti sta predstavili arheologinja Jana Puhar in arhitektka Polona Zupančič.
»V literaturi o Ajdih beremo kot o velikanih s človeško podobo. Bili naj bi tako veliki, da so se lahko pogovarjali z gore na goro. Če so kaj potrebovali, jim ni bilo treba hoditi daleč, saj so le zaklicali in sosedje so jim kar podali tisto, kar so potrebovali. Ljudje naj bi bili v primerjavi z njimi tako majhni, da so jih Ajdi nosili v predpasniku. Veljali so za močne, ne pa za najbolj pametne. Naselili so se na najvišje gore in planine ter sezidali veliko gradov, cerkva in božjih oltarjev. Glede na bogato dediščino imen in krajev s pridevnikom ’ajdovski’ so bili zagotovo prisotni tudi v naših krajih: Ajdovska jama pri Krškem, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdov grob na obronku gozda na območju Jatne v občini Radeče in Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, ki so sodi med eno najbolj raziskanih naselij iz časov preseljevanja ljudstev …« je povzela bogastvo ljudske domišljije moderatorka dogodka, etnologinja Annemarie Culetto, zaposlena na KŠTM Sevmice, ki je upravljalec tako Ajdovskega gradca kot gradu.
S slovesnim prerezom traku so razstavo odprli (od leve proti desni) direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, župan Srečko Ocvirk in direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek.
»Ko so Slovani v 6. in 7. stoletju prihajala v ta naš prostor, niso naleteli na prazen prostor – bilo je ravno nasprotno – bil je precej gosto naseljen z romaniziranimi staroselci, nekdanjimi prebivalci rimskih mest. Pri tem so naleteli tudi na določene ostaline, ki so si jih razlagali skozi mitološko preteklost in tako naj bi nastal po mnenju raziskovalcev tudi mit, zgodba o Ajdih velikanih. Slovani niso poznali zidane arhitekture, zidane gradnje. Tako so si neke naravne strukture kot delo človeških rok razlagali kot delo velikanov in zato so najdišča, ki jih najdemo v različnih obdobjih, dobila ime po Ajdih,« je kratko strokovno razlagalo podala avtorica razstave, kustosinja arheologinja Jana Puhar iz Posavskega muzeja Brežice, ki je skupaj z Zavodom Svibna, Občino Krško, KTRC Radeče, KŠTM Sevnica in Hotelom Ajdovec sodeloval pri projektu Ajdovske zgodbe iz Posavja.
»Ko je veliki rimski imperij propadel, ko so propadla mogočna in razkošna rimska mesta, kot je na primer Neviodunum, ki je stal na mestu današnjega Drnovega na Krškem polju, so se prebivalci pod pritiskom ljudstev, ki so se selila skozi ta prostor, ki je bil zelo tranziten, umikali v višje ležeče, odročne naselbine in ena takšnih je bil Ajdovski gradec,« je še dejala in dodala, da je obdobje preseljevanja ljudstev vplivalo na etnično podobo današnje Evrope.
NAZOREN PRIKAZ ŽIVLJENJA V ČASU MED 5. IN 6. STOLETJEM
Poznoantično in zgodnjekrščansko naselbino so po naključju odkrili leta 1811. Sistematična arheološka raziskovanja so potekala od leta 1970 do 1986 in arheologi so odkrili različne pripomočke, ki so jih prebivalci naselbine uporabljali – od lesenih do lončenih in kovaških izdelkov itd. Najbolj natančno raziskan objekt v nekdanji naselbini, ki je imela dve cerkvi, krstilnico, vodni zbiralnik, stanovanjske hiše, stavbo z ogrevalnimi kanali in obrambni stolp, je vodni zbiralnik. V njem so se ohranili leseni deli ostrešja in lesena ploščad vodnjaka, lestev, vedra, korito in celo predmeti, ki so ljudem padli v vodnjak, tako da je bilo mogoče narediti natančno rekonstrukcijo. Naselbina je bila samooskrbna in vse, kar so prebivalci potrebovali za preživetje, so si izdelali sami.
Nova stalna razstava v dveh zanimivih in nenavadnih prostorih z nizkim kupolastim stropom v grajskem stolpu nudi celovito in slikovito, tudi z digitalnimi animacijami na zaslonih na dotik ter z maketo naselbine, prikazuje življenje v daljni preteklosti na Ajdovskem gradcu, ki je za nedeljski družinski izlet z ogledom razstave in samega arheološkega parka prijeten dogodek. Za primerno postavitev predmetov in njihovo osvetlitev je poskrbela oblikovalka razstave, arhitektka Polona Zupančič.
O pomenu nove stalne razstava na sevniškem gradu so v atriju gradu, kjer se je odvijal glasbeni in kulinarični del programa, ki so ga oblikovali pevec Marko Vozelj, Hotel Ajdovec in Pivovarna APE, spregovorili direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj, direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek in župan Srečko Ocvirk.
S. R., foto: L. M., S. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
