Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
O večplastnosti poklica reševalke iz nujne medicinske pomoči (NMP) in o pomembnosti empatije, vzdržljivosti ter požrtvovalnosti pri opravljanju tega specifičnega poslanstva smo se pogovarjali z diplomirano medicinsko sestro Manuelo Žučko s Senovega, ki je svoje življenje posvetila reševanju in nudenju pomoči tistim, ki jo prvi potrebujejo na kraju nesreče. Za svoje požrtvovalno delo je bila dvakrat tudi odlikovana. Tekom opravljanja svojega poklica, ki jo vodi po razgibani poti, vidi ter doživi marsikaj, zato je s hribolazenjem in pohodništvom našla protiutež zahtevnemu poklicu, kar ji omogoča psihofizično vzdržljivost za hitro in učinkovito spoprijemanje z mnogoterimi izzivi na delovnem mestu.
Diplomirana medicinska sestra Manuela Žučko je letos napolnila 38 let; do danes si je nabrala lepo število delovnih izkušenj kot reševalka; delala je v Brežicah, Ljubljani, Logatcu in na Vrhniki. Do pred kratkim je bila zaposlena v Zdravstvenem domu Sevnica, a jo je ravno v času nastajanja intervjuja poklicna pot zopet zapeljala v Ljubljano, obenem pa obiskuje tudi prvi letnik druge stopnje Vzgoje in menedžmenta v zdravstvu. »Vse skupaj je kar malo naporno, a zanimivo. To sem vzela v zakup,« pove in se nasmehne.
»Tudi jaz bom nekoč pomagala ljudem«
Z radostjo v srcu se spominja otroštva, ko je počitnice preživljala pri prababici pod Bohorjem na kmetiji, spominja pa se tudi stare mame Fanike, ki je živela in delala v Berlinu v Nemčiji, kjer je priložnostno čistila zdravniško ordinacijo. »Še vedno se spominjam, kako me je vzela s seboj v ordinacijo, ko sem bila pri njej na počitnicah. Tam sem videla rjav lesen pult, črn stol in pa stetoskop in že tedaj sem vedela – tudi jaz bom nekoč pomagala ljudem,« doda z zanosom in žarom v očeh.
Konec osnovne šole je v njej vzniknila ljubezen do nogometa; deset let ga je pridno trenirala in želela je postati profesorica športne vzgoje, a ji je to žal preprečila poškodba kolena, zato so se njene sanje v tem oziru razblinile. A vendar je to ni ustavilo, izredno je odšla na Srednjo zdravstveno šolo v Novo mesto in opravila pripravništvo v Splošni bolnišnici Brežice, njena prva zaposlitev pa je bila kot srednja medicinska sestra v Domu starejših občanov v Brežicah, kjer je ostala približno osem let. »Vmes sem se ob delu tri leta šolala v Celju za diplomirano medicinsko sestro, tako da je bilo to obdobje zelo pestro,« še poudari.
»Izkušnjo dela v DSO priporočam vsakomur«
»Delo v Domu starejših občanov mi je dalo veliko, kar se tiče tega, da sem izostrila svoj čut za sočloveka, se pravi razvila sem visoko stopnjo empatije. Na takšnem delovnem mestu dejansko pričneš pravilno delati z ljudmi. Deležen si vstopa v veliko človeških odnosov in se kališ v tej smeri, zato to izkušnjo priporočam vsakomur,« razmišlja in doda, da na tem delovnem mestu dejansko vidiš veliko, starejši ljudje pa v osnovi potrebujejo le toplo besedo, to, da jih malce nasmejiš, saj si zaslužijo, da jim je lepo. »To je poklic, v katerem veliko daješ in tudi veliko dobiš nazaj.«
Kasneje je krajše obdobje delala v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, na oddelku za intenzivno nego, kjer je videla marsikaj: »Rane, monitorji, težke poškodbe … vse to sem videla in ni mi bilo vseeno za te ljudi. Videla sem mlade poškodovance, pa tudi starejše, skratka vse. Menim, da dokler se te takšne stvari še dotaknejo, si še v pravi službi, sicer pa je čas, da greš drugam.«
Pot jo je nato vodila na krško urgenco, kjer je delala kot prostovoljka pod mentorstvom dipl. m. s. Andreje Kerin. In tedaj se ji je, kot pravi sama, vzbudila želja za delo v NMP – nujni medicinski pomoči. Ravno na krški urgenci je imela prvi stik z NMP. Rekla si je: »To je moja sanjska služba!«
»Suverenost usvojiš le s prakso«
»Leta 2016 sem v Logatcu pričela delovati v okviru super majhnega tima NMP, živela sem v Ljubljani, potem sem se v Logatec nekaj časa vozila s Senovega in mislim, da me je dolga vožnja pravzaprav sproščala. Omenila bi, da sem zelo dobro sodelovala z zdravstvenim tehnikom Nejcem Petrinčičem in dipl. m. s. Eriko Turk. Petrinčič me je prijazno in potrpežljivo usmerjal, treniral in mentoriral. V tistem obdobju sem doživela tudi tri hude intervencije in takrat sem se zavedela, da je to pravzaprav zelo odgovoren poklic, pri katerem ni dovolj le znanje, rabiš tudi prakso, da usvojiš suverenost,« še razmišlja sogovornica in brez pomisleka pritrdi, da bi izbrala enak poklic, če bi se še enkrat rodila.
Kasneje se je zaposlila na Reševalni postaji Ljubljana, kjer je bilo po njenih besedah veliko samostojnega dela in timsko delo s stalnim partnerjem v rešilcu. Tam je delovala kot spremstvo, ukvarjali pa so se tako z nenujnimi, sanitetnimi in ‘resnimi’ prevozi. »Delala sem v prvi izmeni od štirih, velikokrat sem morala sama oceniti situacijo pacienta, odlično je bilo treba sodelovati z urgentnimi zdravniki; šlo je za odnos, ki je temeljil na zaupanju, saj se veliko ureja kar preko telefona. Priznam, da je bilo delo naporno, ampak sem se tam dobro počutila, saj je veliko odvisno tudi od sestava tima. Hvaležna sem, da me je na moji poti tedaj spremljal zaupnik Domen Kompare, ki mi je pomagal, da sem se razbremenila od vsega, kar sem doživela na terenu, ravno tako na tem mestu pozdravljam sodelavke in prijateljice Tajdo Trope, Marjeto Klemenčič Burnik in Špelo Baznik. Kar zadeva mojo poklicno pot, sem si želela ostati v Ljubljani, a sem se odločila vrniti domov na Senovo zaradi študija,« razloži. Z nasmeškom tudi pripomni, da je rada kot edina ženska v izmeni kolegom skuhala jutranjo kavico.
Manuela Žučko je bila do nedavnega zaposlena v Zdravstvenem domu Sevnica, kar je bila zanjo zopet ena v nizu novih izkušenj. Nudila je predhospitalno pomoč na terenu, ko je človek običajno še (življenjsko) ogrožen. »Vidimo več, doživljamo tisti prvi stres, moramo oskrbeti pacienta, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, in ga pripeljemo v urgentni center. Tukaj je bilo delo drugačno, ker sem sodelovala s splošnimi in ne z urgentnimi zdravniki. Tim v ZD Sevnica je odličen, radi smo tudi skupaj spili kakšno kavo,« poudari in pove, da ima tudi enoletno pogodbo o sodelovanju z ZD Vrhnika v okviru NMP, kjer vozi intervencijsko vozilo z zdravnikom na kraj nesreče v spremstvu z reševalnim vozilom. »Tudi tukaj je ekipa preprosto super.«
Pred kratkim pa se ji je ponudila nova priložnost za delo, ki bo ravno tako tlakovana s številnimi strokovnimi izzivi. Očitno je njeno življenje tesno povezano z Ljubljano, saj jo je pot znova pripeljala v prestolnico – sprejela je namreč delo na Splošni nujni medicinski pomoči (SNMP) v Ljubljani.
Medalja policije za požrtvovalnost
Izpostaviti velja, da je bila v letu 2022 odlikovana z medaljo policije za požrtvovalnost; s sosedo Martino Germšek sta namreč rešili žensko, ki je do vratu zabredla v mrzlo vodo. Martina je poklicala na pomoč, Manuela pa se je ženski približala od zadaj in jo s kričanjem pregovorila, da se je vrnila na obrežje reke. »Hitro sva jo odnesli v najin avto, ji izmerili vitalne funkcije ter jo zavili v srebrno folijo, da se je ogrela. Kmalu zatem so prišli policisti, nato reševalno vozilo. Ženska je bila podhlajena in omotična, ampak smo jo rešili,« pove z resnim izrazom na obrazu in prizna, da je popolnoma odmislila, da bi bila lahko tudi sama v nevarnosti, ko je ženski preprečila, da bi se utopila.
Najtežji izziv, ki ga je imela kdaj koli za predelati, pa se je zgodil pred približno petimi leti v Logatcu, pove, ko je en večer pred božičem bila priča dogodku, ki je ni pustil ravnodušne – v njeni neposredni bližini si je policistka vzela življenje s pištolo. »Takrat so me zagrabila izredno močna in težka čustva, jokala sem, ko sem ji nudila prvo pomoč, spomnim se, da so jo oživljali še v Ljubljani, a žal neuspešno.« Zaradi tega dogodka je potrebovala razbremenilni pogovor z zaupnikom in prizna, da dve noči ni mogla zatisniti očesa zaradi pretresa. »Določene intervencije včasih kar ‘potlačimo’ in to za nas ni dobro,« še poudari sogovornica.
Reševalka NMP leta 2022
Delo in požrtvovalnost naše sogovornice so prepoznali tudi na področju nacionalne varnosti; tako je v okviru portala varensvet.si prejela naziv »Reševalka NMP leta 2022«. Sama to priznanje takole pokomentira: »To priznanje mi pomeni veliko, saj vem, da delam prav in da dajem tudi ženski populaciji upanje, da so lahko tudi one uspešne v tem poklicu. Potrebno je slediti svojim sanjam, imeti moraš cilj pred sabo in biti človek do sočloveka, saj nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval pomoč. Potrebno je spoštovati druge.«
Ko se prižgejo lučke in zatuli sirena, o svojem delu pove: »Ko grem na teren, ne morem čisto odklopiti čustev, sploh če gre za otroke in druge ranljive skupine, ki potrebujejo pomoč. Sicer lahko tudi hitro otopiš v tem poklicu.« Spomni se, da se je nekoč neka mamica s pismom zahvale obrnila na reševalno postajo, ker so ji pomagali reševati njenega otroka. »Menim, da besede, kot so ‘hvala za pomoč’ pomenijo več kot to, da ti nekdo prinese kavo v dar; besede hvaležnosti namreč dodatno potrdijo, da si na pravi poti,« razmišlja.
Triglav, podpora bližnjih, načrti za naprej
Rada se odpravi na Lisco, vsako leto osvoji Triglav, rada ima tudi italijansko visokogorje: »Gora ti da veliko energije, sprostitev, v hribih lažje predelaš določene stvari. Včasih se mi pri hribolazenju pridruži tudi nečakinja Teja Žučko, sestrična Ida Kajba in prijateljica Maja.«
V prostem času rada bere kriminalke, njena tiha želja pa je, da bi nekoč imela vikend, obkrožen z gorami. Veliko ji pomenijo njeni prijatelji, s katerimi se odpravi na kavo in klepet, vsekakor pa ne gre brez srčne podpore njenih staršev Viktorja in Jožice Žučko.
Ob koncu smo sogovornico še povprašali, kakšne ima načrte za prihodnost, na kar je odgovorila: »V prihodnosti bi svoje znanje in izkušnje rada predajala naprej kot inštruktorica ali predavateljica.«
Pripravila: Andreja Kališnik
Članek je bil objavljen v časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 7. decembra 2023.
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.