Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
»In slednji sončni žarek pije // človek s srcem in očmi – // vsa vélika ljubezen moja // ogrela duše ene ni …« To je eden izmed verzov, ki jih je v svojem prekratkem življenju zapisal pred 130 leti rojeni Prekopčan Jože Cvelbar – kot je o njem zapisala ravnateljica kostanjeviške šole Melita Skušek, »človek s srcem, ki je z vso svojo tankočutnostjo izpisalo nešteto verzov o boleči usodi ranjene duše«, in »človek z očmi, ki so videle lepoto domačega kraja in strahote prve svetovne vojne in jih na občutljiv način izrisale v njegove risbe, skice in slike«.
Kot je v besedilu, ki je bilo prebrano na njemu posvečeni prireditvi ob letošnjem kulturnem prazniku, zapisala pobudnica obeležitve Cvelbarjevega leta Melita Skušek, se je pesnik, pisatelj in likovni ustvarjalec Jože Cvelbar rodil 8. februarja 1895 v majhni leseni kočici na Dolnji Prekopi 35, ob cesti, ki vodi proti Novemu mestu, kot prvi od desetih otrok. Potem ko je ljudsko šolo obiskoval v Kostanjevici na Krki, so ga leta 1907 dali v novomeško gimnazijo, kjer se je moral zaradi težkega socialnega položaja preživljati z domačimi in tujimi podporami pa tudi s poučevanjem. Takšne razmere so njegovega očeta že leta 1912 prisilile, da je odšel v Ameriko, vzgojo in preživljanje otrok pa prepustil Jožetovi materi.
Cvelbarjev doprsni kip (leta 1962 ga je naredil kipar Stane Jarm, odkrit je bil leto kasneje) je postavljen tudi na Prekopi, kjer se je pesnik in slikar rodil (foto: P. P.).
V novomeški gimnaziji se je poskušal čimbolj uveljaviti in tako je s sošolci v šolskem letu 1910/11 zasnoval rokopisni list »Izpod Gorjancev«, v katerem ga najdemo kot glavnega avtorja pesmi in pomembnega risarja. Objavljal je pod psevdonimi Jože Gorjančev, Dolenjčev Cene in Cvetko Gorjančev. Njegova prva pesem z naslovom Zimska je izšla v dijaškem listu Zora, pesmi in črtice je objavljal tudi v revijah Zvonček, Vrtec, Angelček, Domači prijatelj, Dom in svet. Ves čas pa je v njem tlela misel na poklic umetnika-slikarja in želja, da odide na študij v Prago, Italijo, torej v svet. Leta 1913, ko je nekako v ozadje potisnil pesništvo in se vse bolj usmerjal v slikarstvo, je začel pisati tudi svoj dnevnik.
Umrl na tirolski fronti
V zadnjem letniku gimnazije ga je ‘ujela’ prva svetovna vojna, pred opravljanjem mature pa je hudo zbolel, zaradi česar je upal, da se bo izognil vpoklicu v vojsko. A na naboru so ga kljub temu potrdili, mu sicer še dovolili, da je opravil maturo, nato pa ga poslali v častniško šolo. Prve dni leta 1916 je iz Judenburga, skupaj s 17. pešpolkom, odšel na bojišče. Dalj časa so se zadrževali v rezervi na Krasu, nato v okolici Linza na Tirolskem, vendar so njegove misli ves čas silile v njemu tako ljubo domačo dolenjsko deželico. Na fronti je pisal dnevnik in pisma svojim prijateljem, povsod ga je spremljala želja po risanju in slikanju, nepretrgoma je bral in razmišljal. Ko je zbolel, so ga poslali v vojaško bolnišnico v Linz. Upal je, da bo zaradi slabega zdravja dobil vsaj kratek dopust za obisk doma, vendar je moral na bojišče na Monte Chieso, kjer se je njegova zla slutnja smrti uresničila … 9. julija 1916 je bil namreč ranjen najprej v roko in nato v trebuh, za posledicami rane pa umrl v brigadni bolnišnici 11. julija 1916.
Še pred smrtjo je prosil, da ga pokopljejo v njegovem domačem kraju, česar mu seveda niso mogli uresničiti. Pokopali so ga na Tirolskem, v skupnem grobu, kjer se je njegova sled izgubila med tisoči drugih mrličev. Ko so odprli njegovo vojaško legitimacijo, so našli na zadnji strani nemško napisano oporoko: »Nobena želja se mi na svetu ni spolnila, ne najljubša ne najsvetejša. Ta je moja poslednja: Slovenec sem; nič ni zame bolj strašnega, kakor v mrtvi tuji prsti spati večne sanje. V sveti domači zemlji, tam je sladko sanjati večni sen, tam, kjer zemlja tudi za mrtve živi in rože tudi zanje cveto, v moji dragi, preljubi dolenjski deželici, v Kostanjevici.« Oporoko so leta 1953 ob izgradnji kostanjeviškega kulturnega doma dali vklesati v kamen, kjer je vse do porušenja doma ob vstopu v dvorano nagovarjala obiskovalce.
Od pesnika do slikarja
Jože Cvelbar, »človek svojega kraja in časa«, je konec leta 1909 začel pod vplivom svojega vzornika Franceta Prešerna kovati lastne verze. »Petkrat, desetkrat, dvajsetkrat in sam ne vem kolikokrat sem ga bral, se učil celo na pamet in ga posnemal, kjer sem mogel,« je povedal. Najprej so bile njegove pesmi podobe domačijske romantike, nato so dobile ljubezensko motiviko, kmalu pa se je v pesmih začel pojavljati pesnikov osebni nemir, občutek družbenih nasprotij, razdvojenost, groza in slutnja smrti, pa seveda tudi ljubezen. Ženske so imele v njegovem življenju močan vpliv, največ njegovega hrepenenja je bilo namenjenega prijateljici iz otroških let Fridi Dinacher, domačinki iz Globočic, ki pa mu čustev najverjetneje ni vračala. Misel nanjo ga je spremljala tudi na tuje in ga klicala domov …
Glede na to, da se je v zadnjih letih posvečal predvsem risanju in slikanju, o čemer obstaja kar veliko dokazov, bi Cvelbar verjetno pomembnejšo vlogo igral na področju likovne umetnosti, toda kljub vsemu mu moramo dati priznanje za vse, kar je v svojem mladem življenju ustvaril. Njegov umetniški izraz nosi globoko sporočilo vojne, njene krutosti in nesmiselne smrti, še zlasti zato, ker je umrl za tujega gospodarja.
Cvelbarjevo Izbrano delo je že leta 1938 predstavil France Koblar, Dolenjski kulturni festival pa je leta 1977 izdal Cvelbarjevo delo z naslovom Moji kraji. »Dolg do Cvelbarja pa še vedno obstaja in pred nas, njegove rojake, postavlja dolžnost, da ostane prisoten med nami kot umetnik in človek z žalostno usodo,« je še zapisala Melita Skušek.
Pripravil: Peter Pavlovič
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
