Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Avtobusne in železniške linije so bolj skoncentrirane v večjih naseljih, na podeželju pa le-teh primanjkuje, ugotavljajo občinski svetniki (foto: arhiv PO).
V letošnjem Evropskem tednu mobilnosti je bila v ospredju tema »Udoben javni prostor – za vse«, kar pomeni, da kjer koli so prebivalci, njihovi načini opravljanja vsakodnevnih in drugih poti ter njim pomembne dejavnosti enakovredno obravnavani, je kakovost življenja boljša. Pa je v občinah naše regije res tako? To smo želeli izvedeti od šestih občinskih svetnikov.
O javnem prometu v Posavju
O zadovoljivosti javne infrastrukture v Posavju Štefanija Kržan, svetnica liste Ljudje za ljudi v brežiškem občinskem svetu, meni, da se na splošno mobilnost z javnim prometom v Posavju ocenjuje kot zadovoljiva v večjih krajih, vendar pa je v bolj odmaknjenih naseljih potrebna večja fleksibilnost in morda dodatne prilagoditve prevoznih storitev za izboljšanje dostopnosti. »Posavje ima relativno dobro pokritost z avtobusnimi linijami, ki povezujejo večja mesta in naselja, kot so Krško, Brežice in Sevnica, z ostalimi deli Slovenije. Vendar pa so avtobusne povezave v manjših krajih redkejše, kar lahko omejuje mobilnost ljudi, ki živijo na podeželju,« pravi. Po njenih besedah železniške postaje omogočajo dobro povezljivost z ostalimi kraji v Sloveniji, »vendar so vlaki na nekaterih progah redkejši, kar lahko vpliva na pogostost in prilagodljivost prevozov«. Glede dostopnosti do mestnih in regijskih središč pove, da čeprav obstajajo možnosti javnega prevoza, je za določene prebivalce Posavja morda oteženo doseganje večjih središč brez lastnega prevoznega sredstva, zlasti zunaj glavnih prometnih osi. »Ker so avtobusne in železniške linije bolj koncentrirane v večjih naseljih, je za mnoge prebivalce na podeželju nujno kombinirati različne oblike prevoza, npr. kolo in vlak ali avto in vlak,« še pojasni Kržan.
Štefanija Kržan
Sevniški svetnik Rado Kostrevc (Gibanje Svoboda) je prepričan, da je kampanja Evropski teden mobilnosti zagotovo dobra spodbuda za razmislek o tem, kako zmanjšati pritisk osebnih vozil na cestnih komunikacijah, kako spremeniti stanje na cestah, ko se v avtomobilu vozi samo ena oseba in ko imamo težak tovorni promet v veliki meri speljan po cestnih komunikacijah. »Posavje sicer ima železniško povezavo tako na jug, proti Zagrebu, kakor tudi proti Ljubljani in Mariboru preko Zidanega Mosta ter proti Novemu mestu in Ljubljani preko Trebnjega. Žal pa mu to ne pomaga veliko, saj je ta železniška povezava uporabna predvsem za večja naselja ob njej, za oddaljena naselja pa je še vedno pomemben lastni prevoz, ki ti omogoča več prožnosti.« Kot še dodaja, žal ni zaznati celostne državne strategije, ki bi povezovala različne vrste javnega prevoza (železniški, avtobusni linijski prevoz, mestni in primestni avtobusni prevoz) in tako oblikovala učinkovito prometno mrežo, ki bi jo lahko uporabljali vsakodnevno, ko se v službo in iz službe vozi največ ljudi ter seveda s tem ustvarja veliko obremenitev na cestnih komunikacijah. »Žal je že precej pozno razmišljati o tem, saj v zadnjih desetletjih nismo razvijali niti infrastrukture, ki bi to podpirala, kaj šele, da bi lahko karkoli med seboj povezali,« je še navedel.
Rado Kostrevc
Tomaž Novak, svetnik NSi v radeškem občinskem svetu, pove, da smo v Posavju lahko zadovoljni, da skozi večino občin poteka železnica, ki dobro povezuje samo regijo kot tudi le-to z ostalimi slovenskimi regijami. Po njegovem so ugodne mesečne vozovnice pripomogle k temu, da se je povečalo število delovno aktivnih ljudi, ki se vsakodnevno vozijo v službo z vlakom. Po mnenju člana Občinskega sveta Občine Bistrica ob Sotli Andreja Knezića je infrastruktura javnega prometa v Posavju zadovoljiva. Kot dober primer iz prakse izpostavi mestni avtobus v Brežicah in Krškem ter redno linijo prevoza šolarjev. »Ob tednu mobilnosti, ko so vsi mediji spodbujali k uporabi bolj zelenih prevozov, pa sem razmišljal tudi o tem, kako bi bilo dobro v Posavju vzpostaviti medmestno izposojo električnih koles,« dodaja. Alja Pincolič iz kostanjeviškega občinskega sveta meni, da avtomobil v Posavju, tako kot v ostalih delih Slovenije, verjetno nikoli ne bo imel konkurenčne alternative, kar se tiče javnega prevoza. Po njenem to preprečuje sama narava razpršenosti poselitve. »Pa vendar so regionalna središča dovolj velika, da je zagotavljanje javnega prevoza nujno potrebno. Če besedna zveza zadovoljiva infrastruktura javnega prometa pomeni, da imajo dijaki ne glede na urnik za prevoz v šolo in nazaj le en avtobus ter vožnja traja dve uri namesto pol ure, potem se vprašam, če smo kot družba res tako hitro zadovoljni,« poda določeno kritiko.
Tomaž Novak
Kako pa je z mobilnostjo po občinah?
Svetnike smo povprašali tudi o tem, kako ocenjujejo možnosti za mobilnost z javnim prometom v svoji občini. Krška občinska svetnica Brigita Piltaver – Imperl (GS) meni, da se infrastruktura v zadnjih letih v mestni občini Krško izboljšuje, »lahko bi dejali tudi v Posavju, vendar ne povsod in znatno premalo oz. prepočasi. Žal imamo še preveliko cest, ki so v katastrofalnem stanju. Vse prevečkrat pozabljamo na ureditve infrastrukture po okoliških krajih. Premalo razmišljamo glede urejenosti infrastrukture za ranljive skupine (invalidi, pešci, kolesarji). Želela bi, da bi se zgradilo več kolesarskih poti, ki so medsebojno povezane, da bi bili pločniki zgrajeni tako, da jih invalidski voziček z lahkoto prevozi, da je več pokritih avtobusnih postajališč (ki so mogoče opremljena z elektronskim voznim redom, voznim redom za slepe …).« Kržan pravi, da je stanje javnega prometa in mobilnosti v občini Brežice v zadnjih letih doživelo nekaj izboljšav, vendar še vedno obstajajo področja, na katerih bi se stvari lahko optimizirale. Dotakne se lokalnih avtobusnih povezav, pri čemer meni, da je Občina Brežice izboljšala povezave z okoliškimi kraji, kar omogoča prebivalcem dostop do mestnega središča in drugih ključnih točk. Povezave so razmeroma redne, kar je velik plus, predvsem za starejše in mlajše prebivalce brez osebnega prevoza. Glede kolesarskih poti meni, da so nekatere v okolici lepo urejene, predvsem tiste, ki vodijo ob reki Savi. To po njenem omogoča bolj trajnostne oblike mobilnosti, kot sta kolesarjenje in hoja. Prav tako pozdravlja sisteme za izposojo koles, ki so v manjših občinah vedno dobrodošli, saj prispevajo k večji dostopnosti in spodbujajo uporabo koles namesto avtomobilov.
Andrej Knezić
Kržan tudi predlaga izboljšave, ki bi jih lahko uvedli; kljub že obstoječim avtobusnim povezavam bi si po njenem občani želeli pogostejše avtobusne linije, še posebej v jutranjih in popoldanskih urah, ko je povpraševanje največje. Nekatere bolj oddaljene vasi so premalo povezane, kar omejuje dostop do urbanih območij. Kot še omenja, trenutno javni prevoz (avtobusni in železniški) nista najbolje usklajena, kar otežuje prehod med različnimi prevoznimi sredstvi. »Uvedba enotnega vozovnega sistema in boljše koordinacije med avtobusnimi in železniškimi prevozi bi olajšala premikanje znotraj občine in do večjih mest,« meni in se dotakne tudi kolesarskih poti na obrobju, med katerimi so po njenih opažanjih nekatere dobro urejene, druge, zlasti v bolj odročnih predelih občine, pa so precej slabo označene ali celo neobstoječe. Bolj celovita mreža kolesarskih poti bi spodbudila več ljudi, da se odločijo za trajnostne oblike prevoza, je prepričana. Glede polnilnic za električna vozila pa pravi, da bi bilo glede na vedno večjo uporabo električnih vozil koristno razmisliti o večjem številu polnilnih postaj za električna vozila, predvsem v bližini ključnih točk, kot so trgovski centri in javne ustanove. »Na splošno bi se stanje javnega prometa in mobilnosti lahko izboljšalo z boljšo koordinacijo prevoznih sredstev, večjo frekvenco voženj in širjenjem infrastrukture za trajnostno mobilnost, kot so kolesarske poti in električne polnilnice,« še izpostavi Kržan.
Alja Pincolič
Kostrevc vidi veliko podobnosti med stanjem v Posavju in v občini Sevnica. »Občina je že geografsko nekako razdeljena na dva dela, ki ju loči Sava. Tudi po površju je velika in precej razgibana. Vse to seveda povečuje zahtevnost morebitnih posegov za izgradnjo potrebne infrastrukture, posledično pa tudi večjo finančno obremenitev. Prav tako tudi ne vidim celostne strategije, ki bi vključevala npr. kolesarske poti v občini, jih med seboj povezala in jih tako naredila funkcionalne, četudi bi to pomenilo samo podporo rekreativnemu kolesarjenju in s tem posledično tudi skrbi za zdravje.« Kot še dodaja, je tudi ideja, da dan preživiš brez avtomobila, za delovno aktivno prebivalstvo malodane smešna, saj ljudje večinoma niso več zaposleni v domačem okolju, ampak se je treba na delo nekam odpeljati. Po njegovem prepričanju brez celovite državne strategije, v kateri bi opredelili, katere vrste prometa bi povezali in kako bi ga povezali ter glavne vstopne točke v večjih centrih, v nadaljevanju pa povezali ostale manjše centre in potem postopoma razvijali tudi ustrezno infrastrukturo, tudi lokalne skupnosti kljub pozivom, da kreativno iščejo neke nove možnosti za razvijanje trajnostne mobilnosti, ne morejo biti uspešne. Lahko so uspešne z manjšimi akcijami v manjših lokalnih okoljih, ampak tudi te manjše akcije je potrebno dobro domisliti, če želimo, da domišljene rešitve postanejo trajne. Novak ocenjuje, da je v občini Radeče glede avtobusnih prevozov dobro poskrbljeno za šolarje, medtem ko ostalih linij praktično ni. »V primerjavi s preteklostjo so se stvari zelo spremenile. Seveda je k temu pripomogla tudi naša razvada in možnost, da ima vsaka hiša en ali velikokrat tudi več avtomobilov. Menim, da tudi v drugih občinah v Posavju ni veliko drugače. Avtomobili nam omogočajo veliko mobilnost, po drugi strani pa nas sam tempo življenja kliče k slednjemu. Na vmesni postanek in kavico ob čakanju na avtobus pa niti ne pomislimo več,« navaja.
Brigita Piltaver – Imperl
Knezić pravi, da so glede na lego bistriške občine prometne povezave zelo okrnjene. »Zelo slaba je situacija med počitnicami, ko prenehajo z vožnjo linije, namenjene šolarjem. Želimo si izboljšav, več prevozov na dan. Menim, da bi večja ponudba vzpodbudila tudi več ljudi k uporabi javnih prevoznih sredstev.« Po besedah Pincolič je znotraj občine Kostanjevica na Krki mobilnost z javnim prometom skoraj nična, kar je glede na velikost občine tudi pričakovati. »S Prostoferjem, šolskim avtobusom/kombijem pa tudi z dobrimi sosedi ter znanci je za tiste, ki javni prevoz potrebujejo, poskrbljeno,« dodaja. Za zaključek Piltaver – Imperl poudari: »Pa še ene stvari ne smemo pozabiti. V 30 letih smo postali odvisniki od avtomobilov. Treba bo ljudi navaditi nazaj, da bodo uporabljali javni promet, mogoče kolesa za službo …« Sklene, da »ko se bo uredila vsa infrastruktura, ko bodo avtobusne povezave bolj pogoste in povsod, ko bo železniški promet hitrejši, bolj fleksibilen, takrat se bomo lahko pogovarjali za mobilnost v javnem prometu«.
Rok Retelj
Prispevek je v rubriki Pro et contra objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 26. septembra 2024.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
