Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Umetnost ne spreminja sveta, je pa zanj vseeno nujno potrebna. Tega se zaveda diplomiran arheolog in slikarski samouk Timotej Pavlin, ki se z risanjem in slikanjem ukvarja že od otroštva, preživetega v Brežicah. V petek, 29. novembra, je v galeriji GIGA v Gimnaziji Brežice potekala otvoritev njegove slikarske razstave z naslovom »To ni svoboden svet, to je le svoboden trg«.
Uvodoma je navzoče pozdravil ravnatelj Gimnazije Brežice prof. Uroš Škof, ki je ponosen, da je gimnazijska galerija dobila novo vsebino bivšega dijaka Pavlina, ki bo na ogled vse do februarja naslednjega leta. To je Pavlinova četrta razstava, leta 2015 je prvič samostojno razstavljal v galeriji GIGA z razstavo »Hisstory«, naslednjič je razstavljal leta 2018 z »(Brez)barvnim življenjem v sodobnem času« v Mladinskem centru Brežice, nazadnje pa je predstavil »Ta svet pekel je in košček raja vmes« v MC Brežice in Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.
Naša svoboda je reducirana na izbiro znotraj trga
Avtorjevo umetniško pot je pokomentiral njegov bivši prof. Alojz Konec, ki na gimnaziji Brežice poučuje likovno vzgojo.
Avtor skozi svoje delo kritizira prevladujočo ideologijo požrešnosti, ki nas prepričuje, da živimo v svobodnem svetu. Vsakodnevno se soočamo z arogantnimi elitami, ki teptajo vse pred sabo zavoljo dobička in oblasti, zato v idejo svobodnega sveta verjame vse manj ljudi. Elite so pripeljali planet do vsesplošne okoljske in družbene krize, ki ji ne vidimo konca. Z razstavo avtor ne želi le svetu nastavljati ogledala, ampak jo uporabiti kot kladivo in z njim še povečati obstoječe razpoke v vladajoči ideologiji.
Osrednji del programa je bil pogovor avtorja z bratom Črtom Pavlinom, sicer predsednikom Društva študentov Brežice, v katerem je Timotej povedal nekaj več o svojem umetniškem razvoju. »Ko sem bil mlajši nisem imel jasno razdelanih pogledov na svet in na umetnost. Sama vsebina prvih razstav ni bila kaj preveč konkretna; zdi se mi, da z odraščanjem formiram svoje poglede in to, upam da, predstavim tudi v mojih razstavah,« je povedal Timotej. Naslov razstave zveni kot kritika vladajoče ideologije, ki svobodo reducira na izbiro znotraj trga. Med ustvarjanjem se je avtor ukvarjal z vprašanjem, koliko ljudje mislijo, da lahko odločajo o svojem življenju. Zdi se mu, da v današnji družbi ne odločamo o praktično ničemer. Naša svoboda izbire je velikokrat reducirana na to, kaj kupujemo in če si to lahko privoščimo. Avtor je povedal tudi, da umetnost sama po sebi ne bo spremenila sveta, je pa zelo pomembna. Vpliva na razmišljanje ljudi in jih navdihuje, brez združenih ljudi s podobnim mišljenjem pa nima pravega vpliva. V njegovi razstavi je pravzaprav bistvo to, da se začnejo ljudje spraševati o dejanski količini svobode v tem svetu in glede tega kaj ukrenejo. Kot zanimivost: v intervjuju je avtor izpostavil, da ga je v življenju najbolj oblikoval glasbenik-umetnik Adi Smolar.
Avtor upodablja »novodobne apokaliptične« motive
Slika v barvah ukrajinske zastave, ki upodablja trenutno vojno v Ukrajini
Spremno besedo je prispeval prof. Alojz Konec, ki na gimnaziji Brežice uči likovno vzgojo. Dejal je, da galerija GIGA tako velikega obiska v vseh letih ni imela, saj se je na otvoritvi zbralo res veliko število ljudi. Pokomentiral je Pavlinovo umetniško pot in povedal, da je v gimnaziji vsa štiri leta hodil k likovnem krožku. »Bil je aktiven in priden dijak, a program krožka ga ni zanimal – on je imel svoj program,« je hudomušno povedal Konec. Sama razstava ima poleg politične in ideološke tudi likovno zgodbo. V teh devetih slikah resonira podobno govorico, kot jo je v 60-tih letih začel na eni strani ameriški umetnik Jean-Michael Basquiat, na drugi pa francoski kipar in slikar Jean Dubuffet, pionir likovne zvrsti »Art brut«. V francoščini so to zvrst imenovali tudi surova umetnost. Ustvarjalcem omogoča svobodno in spontano izražanje lastnega doživljanja in ni podrejena pravilom tehnike ter klasičnim teorijam. Avtor gradi svoje likovne finese na figuraliki, svobodni barvitosti in stripovskem kolažiranju. Na slikah upodablja barve ukrajinske zastave, slika motive in prizorišča vojne, begunce, stavkajoče zdravnike, našo evolucijo in ostale drzne, skoraj apokaliptične motive. Štirim jezdecem apokalipse iz Svetega pisma – kugi, vojni, lakoti in smrti – dodaja še petega, že prej omenjeno požrešnost. Na koncu se je avtorju zahvalila predsednica KUD Franjo Stiplovšek prof. Nataša Šekoranja Špiler, ki na gimnaziji uči zgodovino in ga opisala kot »zavzetega in vedoželjnega dijaka, čigar strokovna pot je, na njeno veselje, povezana tudi z zgodovino«.
Za glasbeni predah je poskrbel dijak tretjega letnika Tarik na kitari. Dogodek je potekal v soorganizaciji Društva študentov Brežice in gimnazijskega KUD Franjo Stiplovšek. Razstavo bo na voljo za ogled v času pouka vse do 5. februarja 2025.
H. Z., foto: Andrej Matjašič in H. Z.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
