Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Te dni je bila demokracija ena najbolj pogosto uporabljanih besed. Vsak poskus opredelitve tega pojma je Sizifovo delo, ali rečeno drugače: koliko ljudi, toliko pojmovanj. Kakor koli že, demokracija je pojem, ki se povezuje z državo in označuje, da najboljša država temelji na vladavini ljudstva. Čeprav živimo v času brezobzirne globalizacije ter relativiziranja vsega posebnega in identitetnega, bodo države, kot interesno in pravno organizirane skupnosti ljudi, še lep čas obstajale. Kljub temu da so ljudje povečini cepljeni z visoko dozo svetovljanstva, država, podobno kot družina, ostaja v zavesti mnogih ljudi oaza miru, varnosti in sproščenosti.
Kakovosti življenja v državi ne določajo politiki in politične stranke, temveč ljudje, državljani in njihova ne/aktivnost oziroma ne/vključenost v procese družbenega življenja (predlaganja sprememb in odločanja). Iz samega koncepta volitev in volilne pravice izhaja, da je ljudska volja tista, ki tvori najboljšo državo. Zato so volitve predvsem državotvorno dejanje volivcev. Seveda pogosto pozabimo, da je kandidiranje v politiki ali uporaba pasivne volilne pravice ravno takšno, ali celo močnejše, državotvorno dejanje. Kakovost izbire na volitvah določa konkurenčna ponudba odgovorov na vprašanja razvoja države, udeležba na volitvah pa je dejanje ne/zagotavljanja legitimnosti (volje večine) izvoljenih posameznikov in organov, s čimer se demokracija osmisli ali osmeši.
Umetna dilema – voliti ali ne
Seveda, svet je razdeljen pri vprašanju neobvezne ali obvezne udeležbe na volitvah, kar je po mnenju logike umetna dilema. Če je volilna pravica ustavno zagotovljena, je njena uporaba logično ravnanje in uresničevanje aktivnega državljanstva v konceptu državotvornosti. Danes ima namreč samo 27 svetovnih držav v svojih ustavah zapovedano udeležbo volivcev na volitvah, a hkrati pomen legitimnosti državnih organov nedvoumno zahteva premislek o volilni pravici brez obveznosti udeležbe na volitvah in drugih oblikah odločanja.
Sodobne ustave težijo k čim manjšemu formalno-pravnemu urejanju odnosov, izhajajoč iz predpostavke, da je zavest ljudi o svoji družbeni in državotvorni vlogi nadrasla potrebe po pravni prisili. Žal podatki kažejo, da ni tako. Le udeležba v demokratičnih procesih upravičuje kritiko do aktualnega delovanja države. Veliko je razlogov, zakaj ljudje pogosto ločujejo državo od družbe ali celo to, da državo nekritično doživljajo kot odtujeno moč. O tem podrobneje drugič. Z dejanji vključevanja v dogajanja tako na področju politične kakor tudi ekonomske demokracije ljudje sooblikujemo stvarnost in približujemo državo družbi.
Iskanje sožitja
Država, takšna in drugačna, je nekaj, na kar vedno računamo, in preveč jamramo, kadar država računa na nas. Od avtokratične ideje »država – to sem jaz«, do demokratične paradigme »država – to smi mi vsi« traja avantura iskanja najboljšega sožitja države in državljanov.
Od preprostega zahtevanja računa za sleherni nakup preko plačevanja davkov in prispevkov, spoštovanja obstoječega pravnega reda, odzivanja na različne akcije solidarnosti, promoviranja kulture in jezika ter drugih značilnosti konkretno prispevamo k državotvornosti kot posebni obliki dostojanstva in identitete. Tokrat puščam ob strani tudi sterilna teoretiziranja o patriotizmu in ljubezni do domačega kraja na eni in globalizaciji, utemeljeni na interesih kapitala, kot odgovoru na vse probleme sodobnega sveta na drugi strani. Zgodovinske izkušnje so pokazale, da so države zaenkrat najbolj primerne skupnosti za prakticiranje demokracije.
Čeprav lahko mirne vesti zatrdimo, da je demokracija do sedaj najmanj krivičen način delitve in uporabe družbene moči, pa izvirno načelo demokracije, odločanje in vladanje po volji večine, v današnji post-resničnosti postaja močno ogroženo. Znanstveniki govorijo o recesiji, tisti bolj korajžni pa o hudi krizi demokracije. Vladati in biti vladan, kot bistvo demokracije, je namreč ob videnem ignoriranju volitev dejansko neuresničljiv koncept, a zaradi njegovih dobrobiti se ga je treba kljub vsemu oprijemati, dokler ne iznajdemo kakšne druge, boljše rešitve.
Kolumna je bila objavljena v zadnji številki Posavskega obzornika.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
