Manjše letalo tipa Mooney Ovation M20R je iz radarjev izginilo okrog 9. ure zjutraj. Kasneje so reševalci našli dele letala, ki je zadelo v enega od objektov, ne pa še pilotske kabine. Kaj je bil vzrok strmoglavljenja letala, ki naj bi se z višine 2500 metrov začelo spuščati v spirali?

Jure Griljc, strokovnjak za letalsko varnost ter bivši direktor Agencije za civilno letalstvo, izpostavlja, da je glede na razpoložljive podatke trenutno še preuranjeno zaključevati, kaj je možen vzrok za to nesrečo. “Že sedaj pa lahko potrdim, da so bile današnje vremenske razmere neprimerne za letenje v t.i.  vizualnih pogojih letenja, sploh na območju med Zagrebom in Avstrijo, kar je razvidno tudi iz letalske meteorološke karte in GAFOR napovedi.”

Slabo vreme je sicer eden od glavnih dejavnikov za nastanek letalskih nesreč v splošnem letalstvu in prispeva k nastanku približno 35 odstotkov vseh nesreč, od katerih se kar 75 odstotkov konča s smrtnim izidom, 63 odstotkov nesreč s smrtnim izidom, katerih glavni vzrok je vreme, pa se zgodi med fazo križarjenja, poudarja Griljc.

Pri tem je izpostavil, da je dobro poznavanje vremena in vremenskih razmer “ključna veščina vsakega pilota” ter da je prehod iz letenja v vizualnih pogojih v instrumentalno letenje ena najzahtevnejših situacij, s katero se lahko sooči pilot. Griljc pojasnjuje, da instrumentalno letenje zahteva redne izkušnje letenja v takšnih pogojih, “saj pilot v IMC razmerah izgubi vse vizualne reference na tleh, poveča se njegova obremenitev zaradi dodatnih nalog, prav tako pa se pri pilotu začnejo pojavljati različne iluzije, izgubijo se tudi običajni občutki, kar močno otežili pilotiranje, navigacijo in komunikacijo”.

Po njegovi oceni bi bilo lahko vzrokov za današnjo nesrečo več: od slabih vremenskih pogojev do izgube orientacije ali zaledenitve kril. Vsa letala Mooney M20R nimajo vgrajenega sistema proti zaledenitvam, dodaja. “Če takšnega sistema letalo nima, pomeni, da je letenje v znane pogoje zaledenitve prepovedano.”