V drugem delu seje Knovsa so obravnavali domnevno nezakonito uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov pri varovanju specializirane državne tožilke, ki vodi pregon zoper člane Kavaškega klana. Iz dokumentacije, ki so jo prejeli s strani enega od policistov, ki je bil nekaj časa v ekipi, ki je varovala tožilko, po besedah Janeza Žaklja izhaja, da je “stanje na Centru za varovanje in zaščito katastrofalno”.

Tudi po spremembah pri varovanju premierja Roberta Goloba naj bi na centru ostala “ustaljena praksa, da nekateri zlorabljajo prikrite metode dela za doseganje lastnih interesov”. Policiste in policistke, torej žvižgače, ki so prijavili kazniva dejanja in potrjevali navedbe tožilke, pa so “drastično sankcionirali”, tudi z nižjimi plačami, je povzel Žakelj. Po njegovih navedbah iz pisma izhaja tudi, da “navedena mreža sega v sam vrh Policije”.

“Vsi vodilni so seznanjeni z zadevami in (…) apeliram na vse pristojne, da se te zadeve razišče,” je pozval Žakelj. Pomembno je namreč, da je sistem varovanja zavezan vladavini prava, stroki in kompetentnosti ter da ne deluje brez nadzora, je izpostavil. “Če želimo biti varni, pričakujemo, da bodo uradne institucije delale zakonito,” je sklenil.

Percepcija varnosti pa je med ljudmi po njegovem mnenju slabša tudi zaradi izjav pomembnih politikov. Izpostavil je izjavi premierja Goloba, da razume tožilko, ki se je namesto varovano počutila tudi nadzorovano, kar da je doživel tudi sam, informacije pa da so odtekale v kriminalne združbe ter da je ovadba policije zoper njega bizarna. “Tudi to ne prispeva k večjemu spoštovanju Policije kot institucije, ki skrbi za varnost,” je dejal.

Premier je ekipo varnostnikov, ki zdaj varujejo samo njega, iz tega razloga prezaposlil s Centra za varovanje in zaščito na Generalni sekretariat vlade. Če je kot premier, ki je zadolžen za ureditev situacije, vedel, da se dogajajo nepravilnosti in nato “rešil le lastno rit”, te stvari pa se niso popravile, je to problematično, je ocenil Žakelj.

Četudi Knovs ni pristojen za nadzor nad Centrom za varovanje in zaščito, Žakelj vztraja, da je pod nadzorom Knovsa vsak prikriti preiskovalni ukrep, ki ni zakonsko podprt. Prikrite preiskovalne ukrepe lahko namreč izvaja samo en sektor v kriminalistični policiji, je poudaril.

Na Knovsu so tako sprejeli štiri sklepe, v katerih ugotavljajo, da dopis policista kaže na nepravilnosti pri delovanja Centra za zaščito in varovanje Generalne policijske uprave (GPU) glede zagotavljanja varnosti varovanih oseb. Ugotavljajo tudi, da s strani GPU niso prejeli zahtevane dokumentacije, za katero so zaprosili dvakrat, zato nadzora niso mogli dokončati. Kot tretjega so sprejeli sklep, da bodo celotno gradivo tudi s pričanjem policista predali specializiranemu državnemu tožilstvu.

“Na podlagi seznanitve s stališči in podatki, ki vzbujajo dvom v pravilnost delovanja policije, komisija izraža zaskrbljenost glede učinkovitosti, pravočasnosti in doslednosti izvajanja notranjih mehanizmov nadzora nad Policijo,” je dejal Žakelj. Knovs zato zadevo odstopa odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, da preuči potrebo po spremembi normativne ureditve mehanizmov notranjega nadzora nad Policijo, kar je tudi četrti sprejeti sklep komisije.

Na prvem delu seje Knovsa, kjer so razpravljali o delovanju organiziranega kriminala v Sloveniji, pa so bili generalni direktor policije Senad Jušić, direktor Uprave kriminalistične policije Damjan Petrič in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, pridružil se jim je tudi direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije (Sova) Joško Kadivnik. Slednji so članom Knovsa med drugim razložili, kakšne so aktivnosti glede delovanja organiziranega kriminala v Sloveniji.

Knovs je tako v prvem delu sprejel sklep, da je policija v primeru nedavnega umora na Brdu v izjemno kratkem času uspešno opravila vse naloge, ki so pripeljale do izsleditve osumljencev in njihove privedbe pred preiskovalnega sodnika. “Ta zadeva je bila dobro izpeljana,” je dejal Žakelj in v tem primeru pohvalil delo policije.