Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
18. maja so na Prešernovi cesti v Brežicah, ob gradu, uradno odprli ulično razstavo »Brežičanke in Brežičani ter njihovo življenje«.
»Danes pod to tiso skupaj slavimo praznik krajevne skupnosti Brežice in odprtje nove ulične razstave ob mogočnem brežiškem gradu, ki ga že 75 let upravlja Posavski muzej Brežice,« je svoj govor pričela direktorica muzeja in predsednica Sveta KS Brežice Alenka Černelič Krošelj ter dodala, da je ta dan tudi praznik meščank in meščanov, ki so v različnih stoletjih, večinoma pa v 20., zaznamovali mesto Brežice in življenja ostalih občanov ter z raziskavo, razstavo in publikacijo prišli v večnost. Nekaj besed je namenila tudi mednarodnemu muzejskemu dnevu, ki so ga počastili ravno ta dan, ko »še bolj odpremo naša vrata in pripovedujemo, kaj počnemo«.
Z leve: dr. Ivanka Počkar, Alenka Černelič Krošelj in Anita Radkovič
Brežiške zgodbe se nadaljujejo
Predsednica Društva za oživitev mesta Brežice, ki je bilo ustanovljeno leta 2002, Anita Radkovič je o projektu Brežiške zgodbe, ki so del razstave, povedala, da je pomemben del delovanja društva posvečen tudi odkrivanju in predstavljanju teh zgodb. Leta 2009 je bil oblikovan programski cikel Stavbna dediščina, ki je bil ena prvih večjih in odmevnih stalnic programa društva. V ciklu so bili v desetih letih predstavljeni različni fotografski vpogledi v mesto Brežice, detajle, arhitekturne posebnosti in tudi na območja ob mestu, kot je Vrbina, najprej skozi dela Branka Brečka, ki so se mu kasneje pridružili tudi drugi avtorji. Po nizu razstav iz omenjenega cikla se je nato ob njegovi 10. obletnici po razstavi Stavbna dediščina 10 leta 2020 s spremenjenim konceptom razvil v novo programsko enoto in nastale so t. i. Brežiške zgodbe s široko tematiko, saj program tudi tukaj oblikujejo različni pogledi, od predstavljanja fotografskih mestnih pogledov, življenjskih zgodb Brežičank in Brežičanov do pomembnih mestnih prelomnic in obletnic. Leta 2020 so zgodbe o konjih in ljudeh posvetili fotografijam someščana, uveljavljenega fotografa in člana Fotokluba Brežice Vinka Šebreka, v letu 2021 se je cikel nadaljeval z ženskim pogledom na življenje v mestu ob Savi nekoč in danes, naslovljenim Mesto na brežcu, dve fotografski zgodbi, članic društva dr. Ivanke Počkar in Anite Radkovič.
Zbrani na odprtju ulične razstave
V jubilejnem letu 2022, ko je društvo praznovalo 20. obletnico delovanja, smo načrtovane aktivnosti zaradi obsežnosti izvedli še v začetku leta 2023 in tako delno podaljšali praznovanje z biltenom in razstavo Soustvarjamo premike – 20 let Društva za oživitev mesta Brežice. Ob lanskem 18. maju so bile Brežiške zgodbe z ulično razstavo Mesto na brežcu 1353–2023 posvečene 670. obletnici mestnih pravic. Na panojih, postavljenih na različnih mestnih lokacijah, so v društvu in v sodelovanju s FK Brežice in KS Brežice pripravili poglede na mesto in bližnjo okolico iz različnih zornih kotov in v različnih časovnih obdobjih.
Predstavljenih 12 Brežičank in Brežičanov ter ’Gasa’
Navzoči so se po brežiški ulici ‘Gasa’ …
»Letošnje Brežiške zgodbe, naslovljene Brežičani in Brežičanke ter njihovo življenje, avtorice dr. Ivanke Počkar so zasnovane skozi devet zgodb, ki vključujejo vpogled v življenje izbranih meščank in meščanov, utrip ’Gase’, to je Ulice stare pravde, in poudarjajo pomembne obletnice letošnjega leta,« je še pojasnila Radkovič. Nove brežiške raziskave ter vpogled v življenja Brežičank in Brežičanov je, kot že omenjeno, tudi tokrat opravila etnologinja Počkar, ki je izjavila: »Zakaj ta razstava? Zato, da bodo ostali odtisi za sedanje in prihodnje rodove. Ker mesto delajo ljudje in Brežice so moje mesto in ste moji ljudje. Tisti, ki še ste, in tudi tisti, ki jih nekaj ali že večina ni več. Z njimi in z vami sem rasla v Brežicah več desetletij, se ’vtikala’ v vaša življenja in poskušala izvabiti iz vas čim več dediščine. Brez vas, ljudi, je mesto brez vaših pričevanj mrtva beseda.« Kot je še omenila, je k tej ulični razstavi s fotografijami in podatki prispevalo 24 oseb, Posavski muzej Brežice in številni drugi viri, navedeni v spremni publikaciji. V devetih tematskih sklopih je predstavljenih 12 oseb in ulica ’Gasa’ z mnogimi osebami. Po njenih besedah gre za spregledane posameznike, ki sicer ne izstopajo po znanih in slavnih zgodbah, vendar bi bilo brez teh ljudi mesto in vsakdanjik drugačen. O izboru oseb na tej razstavi je povedala, da se je bilo po eni strani težko odločiti o njih, »po drugi pa je bilo zelo lahko, saj so se v možnem naboru zvrstile desetine tistih, o katerih bi želela kaj napisati ter jih postaviti v prostor, čas in pred nas. O vsakem človeku bi lahko nastala knjiga.«
… odpravili v Mestno hišo Brežice, kjer so sledile še zahvale.
Kdo ali kaj je predstavljen/o na panojih in v publikaciji?
Počkar je naštela, kaj vse je zajeto na tej razstavi in v publikaciji: ulica ’Gasa’, opekarna Treppo, peka Poljanšek in Slivnik, babica Ivana Radanovič in avtomehanik Mihael Radanovič, taborniška mati Rozika Bohinc, glasbeni učitelj in soustanovitelj Glasbene šole Brežice Branko Rueh, prvi slovenski župan v Brežicah Gvido(n) Srebre, muzejska gospa Iva Stiplovšek, tesarji iz družine Vogrinc ter skrbnika mestnega vodovoda Henrik Klabučar in Danilo Pečnik. Dodala je, da se jim poklanjajo z omembo njihovih obletnic – 110 let je od rojstva Rozike Bohinc; dobrih 120 let od začetka gradnje tovarne opeke Treppo v Šentlenartu; 100 let je od začetka prve parne peke kruha v Poljanškovi pekarni; točno 100 let je, odkar je pek Lovrenc Slivnik kupil Mrazovo pekarno in pričel z delom, ter 21 let, odkar je znana ’Slivnica’ nehala obratovati; pred natanko 100 leti se je iz Kostanjevice na Krki v Brežice preselil kleparski mojster Josip Rueh, čigar sin Branko Rueh je bil soustanovitelj GŠ Brežice; Ivana Radanovič je pred dobrimi 100 leti začela delati kot prva izučena bolnišnična babica in 100 let za tem, leta 2023, je bilo babištvo vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine; med Ivano in avtomehanikom Mihaelom Radanovičem se je vnela ljubezen in posebna naklonjenost, kar je razbrati s fotografij in ljubečih besed, ki jih je Ivani z Dunaja pisal vojak Radanovič pred 110 leti; pred 120 leti se je rodila Iva Stiplovšek, ki je prijateljevala s Pijo Srebre, hčerjo prvega brežiškega župana, in istega leta (1904) se je Srebretu rodil vnuk Božo Škerl, med drugim prvi jugoslovanski antropolog in avtor filmskih posnetkov o brežiški družini Srebre; je pa tudi 70 let od poimenovanja Ulice stare pravde, ki je bila v ljudskem jeziku ’Gasa’ in v kateri je pred 90 leti nastala zadnja znana fotografija brežiške lončarke Jožefe Mastnak na poti na sejem z vozom lončenine; 10 let je od smrti prijaznega someščana avtomehanika Mihaela Radanoviča; navsezadnje je med obletnicami še 110. rojstni dan obnovljenega Vodovodnega stolpa.
Večji del sodelujočih pri nastanku razstave in publikacije
Sam dogodek in razstava s publikacijo so nastali v sodelovanju KS Brežice, Društva za oživitev mesta Brežice in Posavskega muzeja Brežice. Po odprtju in ogledu ulične razstave so se navzoči peš odpravili po ’Gasi’ do Mestne hiše Brežice, kjer so od lanskega julija prostori KS Brežice, od marca letos pa tudi Mestne galerije. Tam so se posebej zahvalili 24 posredovalcem fotografij in sogovornikom, ki so pripomogli k polnejši podobi razstave in publikacije, in sicer Branku Brečku, Antonu Brudermanu, Matjažu Filipiču, Tonetu Jesenku, Dušanu Kokalju, Herti Kovačević, Duši Najvirt Jeličić, Andreju Oberču, Danilu Pečniku, Niki Filipič Počkar, dr. Ivanki Počkar, Posavskemu muzeju Brežice, Mihi Radanoviču, Stanki Radanovič, Mihi Ravnikarju, Tonetu Ravnikarju, Metodi Mihaeli – Elici Rovan, Primožu Ruehu, Dagmar Slekovec, Alenki Slatner, Alenki Venišnik, Nuši Zalokar, Boženi Zorko in Miranu Zorku. Zahvala je šla tudi prizadevni oblikovalki Darji Malarič, mag. Mateji Jankovič Čurič za jezikovni pregled in Mateji Žuraj za angleški prevod ter ne nazadnje organizatorici in koordinatorici Alenki Černelič Krošelj, »brez katere razstave zagotovo ne bi bilo«, kot je še poudarila Počkar.
R. R.
#povezujemoposavje
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
