Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »
Furs oziroma takrat še Durs, je v Davčnem biltenu številka 9, november 2001, katerega je takrat izdajal Durs, glede ograj, katere si državljani postavljajo ob svojih stanovanjskih hišah, na 18. in 19. strani zapisal:
»Določba 4. odstavka 43. člena Pravilnika nejasno razmejuje dele stanovanjskih objektov od drugih elementov nepremičnin, ki ne štejejo za stanovanjski objekt. Glede na sedanje stanje velja, da so storitve opremljanja funkcionalnih zemljišč obdavčene po enaki stopnji, kot to velja za dobavo, gradnjo, obnovo ter vzdrževanje glavnih objektov, s katerimi funkcionalna zemljišča delijo usodo.
Tako se za dela oziroma storitve, ki se vršijo oziroma so izvršene na objektih iz 10. točke 1. odstavka 25. člena ZDDV, obračunava DDV po nižji stopnji, 8-odstotni davčni stopnji, pod pogojem seveda, da so posamezna dela izvršena v okviru dejavnosti gradbenih del oziroma delu, ki je v skladu z veljavno Standardno klasifikacijo dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94 do 12/99), v nadaljevanju SKD, razvrščena v okvir oddelka 45-Gradbeništvo.
Glede na navedeno se od postavitve robnikov z montažo ograje ob stanovanjskem objektu obračunava DDV po nižji, 8-odstotoni davčni stopnji.«
Torej, kot je razumeti takratno pojasnilo Dursa (Fursa), je skoraj 25 let veljalo pravilo, da so storitve opremljanja funkcionalnih zemljišč obdavčene po enaki stopnji, kot to velja za dobavo, gradnjo, obnovo ter vzdrževanje glavnih objektov, s katerimi funkcionalna zemljišča delijo usodo. To pomeni, po identični stopnji, kot stanovanjske hiše. Če je stanovanjska hiša bila obdavčene po 8,0 ali 9,5 odstotni stopnji, sta bila tudi ograja, vrata v ograji in dvoriščna vrata, obdavčena po tej nižji stopnji. Ob tem si zapomnite zapis:
»Glede na navedeno se od postavitve robnikov z montažo ograje ob stanovanjskem objektu obračunava DDV po nižji, 8-odstotoni davčni stopnji.«
Zakaj se je Furs pred nekaj meseci odločil, da temu ni več tako, vedo na Fursu, verjetno pa tudi na ministrstvu za finance ali na vladi. Dejstvo je, da v zadnjih skoraj petindvajsetih letih ni bilo spremembe zakona, ki bi uvedel višjo stopnjo obdavčitve za ograje, vrata v ograji ali dvoriščna vrata.
Tako je Furs v prvem delu svojega pojasnila številka 0920-1768/2023-2 z dne 22.11.2023 zapisal:
»Od postavitve ograje z dvoriščnimi vrati, ki zapira celotno zemljišče in je od hiše oddaljena ter ni pripadajoči del stanovanjskega objekta iz drugega odstavka 54. člena pravilnika, se obračunava DDV po splošni stopnji 22 %. Postavitev ograje z dvoriščnimi vrati, ki se postavi ob stanovanjski hiši in je del stanovanjskega objekta in ne posamezni gradbeni objekt (nima samostojnega identifikatorja), se ob izpolnjevanju pogojev iz 54. člena pravilnika, obdavči po nižji 9,5 % stopnji.«
Za ta del pojasnila bi lahko trdili, da je v redu, saj po zagotovilih proizvajalcev in monterjev ograj ter gradbenikov, nobena ograja, ki je postavljena ob stanovanjski hiši in se celo drži stanovanjske hiše, nima svojega identifikatorja. To pomeni, da bi za te ograje veljala nižja davčna stopnja. Toda, prej navedeno mnenje ima tudi svoj zadnji del, kjer pa Furs zapiše:
»Uporaba nižje stopnje je treba razlagati strogo. Glede na to, da so tudi po Uredbi o razvrščanju objektov ograje določene kot objekti in sicer 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (sem spadajo varovalne ograje, sosedske ograje, igriščne ograje in protihrupne ograje), zato v primeru take ograje ne gre za pripadajoče dele stanovanjskih objektov iz drugega odstavka 54. člena pravilnika in se dobava in postavitev ograje obdavči po splošni stopnji DDV. Po nižji stopnji DDV pa se obdavči dobava in postavitev ograje, ki je del stanovanjskega objekta (npr. postavitev ograje na terasi, balkonu ali hodniku stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike).
Po nižji stopnji DDV se lahko obdavči ograja, ki je del stanovanjskega objekta (npr. postavitev ograje na terasi, balkonu ali hodniku stanovanjskega objekta, ki je del socialne politike). V skladu s tem je po nižji stopnji DDV lahko obdavčena ograja, ki spada med pripadajoče dele stanovanjskega objekta iz drugega odstavka 54. člena pravilnika in ne prestavlja samostojnega gradbenega objekta. Če je kovinska ograja, ki se postavi ob stanovanjski hiši, del stanovanjskega objekta in ne posamezni gradbeni objekt (ti imajo tudi svoj identifikator), se lahko obdavči po nižji stopnji DDV, seveda ob izpolnjevanju pogojev iz 54. in 54.a člena pravilnika.
Iz navedenega izhaja, da v primeru, če ograja ni evidentirana kot samostojni del stavbe s svojim identifikatorjem, kar pomeni, da je pripadajoči del stanovanjskega objekta, se lahko za postavitev ograje z dvoriščnimi vrati uporabi nižja, 9,5 % stopnja DDV. V kolikor pa ograja zapira celotno zemljišče in je od hiše oddaljena, torej ni pripadajoči stanovanjski objekt iz drugega odstavka 54. člena pravilnika, se za postavitev take ograje DDV obračuna po splošni, 22 % stopnji.«
Naenkrat ograje ob stanovanjskem objektu niso več obdavčene po nižji davčni stopnji DDV. Za boljše razumevanje zadeve v nadaljevanju citiram 54. in 54. a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost:
»54. člen
(Stanovanja in drugi objekti, ki so del socialne politike)
(1) Med objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo stanovanjski objekti (v nadaljnjem besedilu: stanovanja), če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike, ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.
(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu. Kot pripadajoči del objektov iz prejšnjega odstavka se ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.
(3) Za namene prvega odstavka tega člena je stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.
(4) Za ugotavljanje pogojev iz prejšnjega odstavka se za natančnejšo razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb upošteva klasifikacija vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov, za natančnejšo opredelitev uporabne površine pa podrobnejši način določanja in evidentiranja površine stavbe ter površine dela stavbe, kot je uveden na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.
(5) Stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena so: stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih, stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, kakor so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev.
(6) Storitve gradnje, obnove in popravil iz prvega odstavka tega člena so storitve, ki se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.
(7) Če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.
54.a člen
(Obnova in popravila zasebnih stanovanj iz točke 11a Priloge I k ZDDV-1)
(1) V skladu s točko 11a Priloge I k ZDDV-1 se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov.
(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se obravnavajo pripadajoči deli iz drugega odstavka 54. člena tega pravilnika.
(3) Kot storitve obnove in popravil iz prejšnjega odstavka se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnja.
(4) Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50% celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.«
Torej, če preberemo določbe teh dveh členov, se med objekte, ki so obdavčeni po nižji davčni stopnji, uvršajo stanovanjski objekti, vključno s pripadajočimi deli. Nato pa je v drugem odstavku 54. člena pravilnika izrecno določeno, da se kot pripadajoči del objektov ne štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev. Samo ti in nobeni drugi.
Nikjer ni določeno, ne v Zakonu o davku na dodano vrednost, ne v spremljajočem pravilniku, da ograja, ki je postavljena ob stanovanjski hiši in okviru, katere so tudi vrata ali dvoriščna vrata, ne predstavlja pripadajoči del in je obdavčena po višji stopnji. Tudi iz prej citiranega pojasnila Fursa ne izhaja, da bi bila ograja, ki se nahaja ob stanovanjski hiši in nima svojega identifikatorja, bila obdavčena po višji davčni stopnji. Tudi lastniki stanovanjskih hiš bi se težko strinjali s trditvijo Fursa, da ograja ob stanovanjski hiši, skupaj z dvoriščnimi vrati, ni pripadajoči del hiše. Dejstvo je, da takšna ograja tudi varuje otroke, da ne stečejo na ulico, da ne padejo s podpornega zidu in podobno.
Najbolj zanimivo od vsega pa je to, da iz enega od pojasnila Fursa izhaja, da je tlakovanje dvorišča ob stanovanjski hiši obdavčeno po nižji, 9,5 odstotni davčni stopnji. Torej, tlakovanja dvorišča ob hiši je obdavčeno po nižji stopnji, ograja ob hiši pa z višjo stopnjo, pa čeprav ta ograja lahko gre čez sredino tlakovanega dvorišča. Menim, da se tukaj konča zdrava kmečka pamet in to ni prvič, ko gre za Furs.
Vprašali boste, kaj je potem narobe. Narobe je to, da finančni inšpektorji, ki že opravljajo davčne preglede trdijo, da ograja, ki je postavljena ob hiši, četudi se drži stanovanjske hiše in vrata ter dvoriščna vrata, ki se nahajajo v tej ograji, ne predstavljajo pripadajoči del stanovanjskega objekta in se zato obdavčijo po višji, to je splošni 22,0 odstotni davčni stopnji. Za njih je ograja pripadajoči del stanovanjske hiše samo, če je postavljena na balkonu ali terasi stanovanjske hiše. Vse ograje, ki so postavljene ob hiši, ali se celo držijo stanovanjske hiše, pa ne predstavljajo pripadajoči del stanovanjske hiše.
Na to težavo opozarjajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Tako so enemu od svojih članov odgovorili, da se trudijo in da Furs kljub njihovemu zaprosilu, da ustavi davčne preglede do dokončne razjasnitve, tega ni storil. Z zadevo je seznanjen tudi direktor zbornice, ki je že stopil v stik z vodstvom Fursa.
Priznam, da mi ni jasno, zakaj so se na Fursu, po skoraj 25-tih letih od uvedbe davka na dodano vrednost, ko so skoraj 25 let tudi sami trdili, da se od ograj in dvoriščnih vrat DDV obračunava po nižji davčni stopnji, spremenili svoje stališče.
Ko razmišljam o tem početju Fursa, ne najdem nobene logične razlage. Zato se mi nehote, sami od sebe ponujajo naslednji razlogi:
- mogoče želi vlada s tem zvišanjem DDV nadoknaditi DDV, ki ga izgublja z znižanjem cen živil, ki sestavljajo košarico živil,
- mogoče želi vlada s tem zvišanjem DDV zmanjšati število ograj ob stanovanjskih hišah, katerih namen je tudi varovanja otrok,
- mogoče želi vlada z zvišanjem stopnje DDV od postavitve ograj ob stanovanjskih hišah doseči, da bodo ograje imeli le premožni,
- mogoče pa vlada o tem zvišanju DDV od postavitve ograj ne ve nič in gre za solo akcijo Fursa.
Vsekakor bi bil čas, da izvemo, kaj je bil dejanski razlog za odločitev, da so ograje, vrata in dvoriščna vrata v teh ograjah, ki se nahajajo ob stanovanjski hiši, sedaj obdavčene po višji davčni stopnji DDV. Še posebej zaradi tega, ker med tem časom ni prišlo do spremembe davčne zakonodaje.
Na koncu bodo to razliko davka plačali državljani, saj podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo in postavitvijo ograj niso storila nič narobe in zaradi tega ni logično, da bi oni nosili breme višje obdavčitve. Edino logično je, da bodo potem, ko bodo prejeli odločbo Fursa, da vsem tistim, ki so jim montažo ograje plačali po nižji davčni stopnji in jim bo davčni organ naložil plačilo razlike do splošne davčne stopnje, to razliko zaračunajo kupcem. Menim, da tisti, ki dobavljajo in montirajo ograje, vrata v ograji in dvoriščna vrata niso krivi, da se je Furs naenkrat odločil, da so ograje, vrata v ograji in dvoriščna vrata obdavčena po višji davčni stopnji DDV.
Menim, da je potrebno višjo stopnjo obdavčitve ograj in dvoriščnih vrat določiti v zakonu o davku na dodano vrednost in spremljajočem pravilniku. Ta sprememba mora biti objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, saj nova pravila, ki niso objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, ne morejo veljati, o čemer je že odločalo ustavno sodišče. Zaradi tega menim, da pojasnilo Fursa nima pravne veljave in da so davčni pregledi nezakoniti.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
