Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Naša življenja so splet različnih dogodkov in okoliščin. Na nekatere lahko vplivamo, kar nekaj pa je takih, na katere je naš vpliv omejen. Mnogim se življenje ne izide tako, kot bi želeli. Včasih je dovolj le trenutek, ki vam spremeni celoten tok življenja. Takrat iščemo razloge, zakaj se nam je to zgodilo. Tako se mi že 30 let zastavlja vprašanje, kaj je bil razlog, da sem se pred prometno nesrečo zbudil zadnji trenutek in sem pred usodnim trkom zaviral 22 metrov. Očitno se je nekdo ali nekaj odločilo, da še ni prišel moj čas, da grem. Zaradi tega sem v življenju hvaležen in ne želim prizadeti drugih. Res je, da če imaš vodstveno funkcijo, se kdaj moraš komu tudi zameriti, toda to sem zmeraj počel na način, da ni bil nihče prikrajšan. Vsakomur lahko pogledam v oči in mu še enkrat povem, zakaj sem se tako odločil.

V ponedeljek, 11. 7. 2022, mi je znanec posredoval intervju v. d. generalnega direktorja Fursa Petra Gruma za časnik Finance. Čeprav sem Petru Grumu že enkrat povedal, da je najbolje, da me pusti pri miru, ne more mimo tega, da ne bi ocenjeval mojega dela, čeprav o tem ne ve veliko. Poudarjam, da Peter Grum ni primeren, da ocenjuje moje delo. Tega lahko ocenjujejo le davčni zavezanci in zaposleni v finančni upravi, ki so delali z mano.

Dejstvo je, da sem pri vodenju finančne uprave – dvakrat v Sloveniji in enkrat v Srbiji – kljub visoki funkciji zmeraj imel dober odnos z zaposlenimi. Zavedal sem se dejstva, da se je z nastopom funkcije začelo odštevanje do trenutka mojega odhoda. Tako je lahko vsak, ki je želel, prišel do mene. Lahko mi je povedal svoje želje, pripombe in predloge. Zmeraj sem bil vesel tudi kritike, saj je to pomenilo, da lahko zadeve še izboljšamo.

Izjavo Petra Gruma, ki se nanaša name, da zdaj upa, da je po njegovi vrnitvi ozračje na Fursu boljše, štejem za prvo v vrsti neresnic. Resnica je, da je v času, ko sem bil generalni direktor Fursa, do mene lahko prišel vsak zaposleni, lahko je povedal, kar je želel, lahko je izpostavil, kaj ni v redu, in z veseljem sem ga poslušal. Moja vrata so bila zmeraj odprta. V delo finančne uprave sem uvedel sproščenost, kar so mi potrdili mnogi zaposleni in davčni zavezanci, ki so zaznali to spremembo. Trditev Petra Gruma, da si zaposleni takrat niso upali povedati vsega, ne drži.

O odnosu Petra Gruma do zaposlenih, še posebej do finančnih inšpektorjev, kaže tudi njegova reakcija na dokaj ostro pismo Sindikata državnih organov Slovenije z dne 29. 11. 2019. Predsednik sindikata Frančišek Verk je na tedanjega ministra za finance dr. Andreja Bertonclja in državno sekretarko Natalijo Kovač Jereb naslovil dolgo pismo, v katerem so nazorno navedeni in opisani večletni in stopnjujoči nedopustni pritiski na zaposlene v finančni upravi, še posebej na finančne inšpektorje. To pismo so prejeli tudi na Fursu. Tedanje vodstvo Fursa, katerega del je bil tudi Peter Grum, se na pismo ni odzvalo. Finančni inšpektorji so s sindikatom tedaj zapisali še, da bodo, če se pritiski ne prenehajo in siceršnje razmere ne uredijo, vložili celo kazensko ovadbo zoper tedanje vodstvo. K pogovorom s sindikati in inšpektorji sem pristopil takoj ob nastopu mandata, to je 1. 6. 2021 ter izvedel niz ukrepov za izboljšanje stanja. Tako sta Finančni urad Dravograd in Finančni urad Ptuj ponovno pridobila inšpekcijo, poleg tega sem zahteval, da so finančni inšpektorji samostojni pri svojem delu. Prav tako sem zahteval, da se jim zagotovijo čim boljši pogoji za delo.

Eni redkih, ki so zdaj na Fursu zadovoljni, so verjetno tisti, ki jih je Peter Grum postavil na vodilne funkcije in predstavljajo obroč okoli njega. Gre v glavnem za ekipo, ki je bila na teh ali podobnih položajih že v času, ko je bil Peter Grum namestnik generalne direktorice Fursa. V njegovi letih je bilo izdanih veliko število nezakonitih in neustavnih odločb, kar so potrdila sodišča – tako upravno, vrhovno, ustavno in evropsko. V nekaterih primerih pa je že druga stopnja, to je ministrstvo za finance, odpravilo nezakonite odločbe Fursa. Pomembne oziroma sistemsko nezakonite odločitve, ki so padle na sodiščih od 2012 do 20. 3. 2021, sem objavil v reviji Denar, ki je izšla 20. 3. 2021. Konec lanskega leta smo dočakali še sodbo vrhovnega sodišča o nezakonitih obdavčitvah kupnin za lastne poslovne deleže, kar je bila še ena sistemska nezakonitost v takratnem delovanju Fursa.

Glede njegove izjave, ki se nanaša na mojo izjavo o nezakonitih odločbah, in njegov odgovor, da ga moje besede spominjajo na sicer bolj grobe, zaradi katerih sem se javno opravičil finančni inšpektorici, ki sem jo označeval celo za članico hudodelske združbe, je moj odgovor naslednji.

Upal sem, da Peter Grum ne bo odpiral te teme, saj se je v tem primeru v najhujši možni obliki pokazalo, kako lahko posamezniki na Fursu odločajo, koga bodo obdavčili, in to mimo zakona. Ne vem, ali se temu reče sistemska nezakonitost ali kaj drugega, prav gotovo pa to početje lahko imenujemo kriminal. Žal zaletavost in vzvišenost Petra Gruma očitno mu nista dovolila, da bi se vzdržal komentarja o mojem opravičilu finančni inšpektorici, ki sem  ga izrekel kot novinar in odgovorni urednik revije Denar in sem vesel, da sem lahko to storil. Peter Grum je s tem Fursu povzročil veliko škodo in to je še en razlog, zakaj ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa. Veliko bolje bi bilo, če bi bil tiho. Toda ker je odprl to temo, bom odgovoril, zakaj sem se opravičil finančni inšpektorici.

O davčnem postopku in finančni inšpektorici sem že pisal v reviji Denar. V trenutku pisanja članka, sem na podlagi informacij, ki sem jih takrat imel, in na podlagi odločbe druge stopnje iz leta 2020, ki je bila ugodna za davčnega zavezanca, menil, da je tudi ta finančna inšpektorica sodelovala pri maltretiranju davčnega zavezanca. Ko je bilo naknadno ugotovljeno, kako je celotna zadeva potekala, in ko sem videl, da finančna inšpektorica ni sodelovala pri nepravilnostih, ki so bile ugotovljene, sem se odločil, da se ji opravičim. Za ta korak sem se odločil, ker vem, kakšen vpliv imajo zapisane neresnice na posameznika. To sem sam že velikokrat doživel.

Treba je poudariti, da je davčni zavezanec na koncu prejel vrnjen ves denar, ki mu ga je iz naslova DDV zadrževal Furs, in da je zadeva na koncu zaključena tako, kot bi morala biti že od vsega začetka, to je od decembra 2011, kar je tudi zapisano v zadnji odločbi drugostopnega organa, to je ministrstva za finance iz leta 2020.

Ko sem ugotovil, da konkretna finančna inšpektorica ni bila del te združbe, in ko sem izvedel, da obravnave na sodišču za njo predstavljajo določeno breme, sem jo poklical. Povedal sem ji, da ne želim, da trpi in da sem se ji pripravljen javno opravičiti, saj sem šele naknadno ugotovil, da so za maltretiranje davčnega zavezanca odgovorni drugi. Tako sva se dogovorila, da ona umakne obtožnico, jaz pa se ji bom javno opravičil v reviji Denar in v mojem blogu na spletni strani.

Drugi razlog, ki je bil glavni, pa je bil ta, da nisem želel, da javnost na sodišču izve, kaj se je dejansko dogajalo v tem davčnem postopku in to v času, ko je bil namestnik generalne direktorice Fursa ravno Peter Grum. Bil je v vodstvu Fursa in težko je verjeti, da ni bil seznanjen s tem. Zato bi bilo res veliko bolje, če bi Peter Grum bil tiho in ne bi odpiral te teme, tako pa zdaj moram odgovarjati na njegove navedbe, ki so bile nepotrebne. Včasih je bolje, da je jezik počasnejši od možganov. Za kaj je šlo v tem primeru?

Ko je davčni zavezanec zahteval zamudne obresti od prepozno vrnjenega DDV, so se na Fursu odločili, da mu ne bodo ugodili in da bodo šli še enkrat v davčni nadzor in mu bodo še enkrat odvzeli DDV, ki  so mu ga predhodno že vrnili.  Finančni inšpektor, ki je vodil davčni postopek, je pregledal celotno zadevo in je pripravil osnutek zapisnika, v katerem je ugotovil, da je vse v redu. To pomeni, da je davčni zavezanec postopal v skladu z veljavno zakonodajo in da ni razloga, da se mu še enkrat odvzame pravica do vračila DDV. Njegov predlog odločitve, zapisan v osnutku zapisnika, očitno ni bil pogodu nekaterim na Generalnem finančnem uradu. Tako so nekateri na Generalnem finančnem uradu začeli izvajati pritisk na finančnega inšpektorja, da spremeni svojo odločitev. To so počeli toliko časa, da je le-ta končno spremenil svojo določitev in to iz odločitve, da je vse v redu, v odločitev, da je vse narobe. Davčni zavezanec je nato leta 2018 pripravil pripombe na zapisnik in pozneje pritožbo zoper nezakonito odločbo. Po dveh letih, to je 2020, je drugostopni organ, to je ministrstvo za finance, odločil, da je bila odločitev finančnega inšpektorja napačna. Finančni inšpektor je v ponovnem postopku brez pritiskov posameznikov na Generalnem finančnem uradu izdal pravilno in zakonito odločbo.

Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da zakonito odločitev spremeni v nezakonito. Namestnik generalne direktorice Fursa je v tem času bil ravno Peter Grum. Težko verjamem, da ni bil seznanjen s celoto zadevo in če je bil, ne bi smel nikoli postati v. d. generalnega direktorja Fursa. Če pa ni bil seznanjen, potem je nekaj šepalo v organizaciji dela. Šlo je za nedovoljene aktivnosti nekaterih posameznikov na Fursu in ko se več posameznikov združi za izvajanje nezakonite zadeve, lahko govorimo o združbi.

Velika škoda je, da je Peter Grum odprl temo o mojem opravičilu finančni inšpektorici, kajti moje opravičilo je bilo povezano tudi s tem, da javnost ne bi bila seznanjena, kako lahko potekajo zadeve, če vam nekdo ne želi vrniti davka ali če vas želi uničiti.

Smiselno bi bilo, da finančni minister razmisli o zamenjavi v. d. generalnega direktorja Fursa, kajti oseba, ki daje take zaletave izjave v svojem intervjuju, ne more in ne sme biti na vrhu najpomembnejšega državnega organa.

Nadalje ne drži trditev Petra Gruma, da Furs v času njegovega namestništva ni izdajal sistemsko nezakonitih odločb. Ne vem zakaj goivori o sistemskih nezakonitih odločbah, saj je dovolj, da je Furs izdajal nezakonite odločbe. Naštel bom le tri primere sistemskih nezakonitih odločb, ki so se izdajale v času njegovega namestništva. Več jih je objavljenih v reviji Denar, ki je izšla 20. 3. 2021. Gre za naslednje sistemske nezakonite odločbe:

• Čeprav sem Furs opozoril, da nezakonito in neustavno izvajajo osebne davčne preglede po 68. a členu Zakona o davčnem postopku, in to za obdobja pred 1. 1. 2009, kar ne bi smeli početi, so to počeli od leta 2014 do 2017. Tako je pozneje Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo številka U-I-113/17-40 z dne 30. 9. 2020 odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito in neustavno. Sledili so ponovni postopki, vračilo denarja in plačilo zamudnih obresti davčnim zavezancem.
• Pri prodajah poslovnih deležev Furs ni želel kot nabavno vrednost kapitala upoštevati naknadna vplačila kapitala, kar je bilo napačno in je pozneje Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojo sodbo številka X Ips 23/2018 z dne 10. 10. 2018 odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito.
• Pri prodajah lastnih poslovnih deležev je Furs prejeto kupnino obdavčeval kot prikrito izplačilo dobička in ne kot dohodek iz kapitala (kapitalski dobiček), kar je bilo nepravilno. S tem početjem so mnoge davčne zavezance spravili v težke finančne situacije. Mnoge so prisilili v vlaganje samoprijav. Naknadno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s svojo sodbo številka X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021 tudi v tem primeru odločilo, da je bilo postopanje Fursa nezakonito.

Glede na to, da je v vsakem od treh naštetih primerov šlo za večje število nezakonitih odločb, lahko govorimo o sistemski nezakonitosti.

Ne drži navedba Petra Gruma, da Furs takrat ni mogel odločati drugače in da je zakon takrat še veljal. Pri osebnih davčnih pregledih sem Furs že leta 2014 opozoril na retroaktivno inšpiciranje, pa mi je Peter Grum odgovoril, da če mi kaj ne ustreza, naj se obrnem na upravno inšpekcijo. Njegov takratni odgovor sem štel za odgovor prepotentnega državnega uradnika. Več o tem si lahko preberete v reviji Denar, številka 513, ki je izšla 20. 10. 2020, in to na straneh 26 do 35.

V primeru naknadnih vplačil kapitala ni zakonske določbe, ki bi določala, da se naknadno vplačilo kapitala ne šteje v nabavno vrednost kapitala. Tako je odločilo tudi sodišče.

Pri prodajah lastnih poslovnih deležev prav tako ni bilo zakonske določbe, da gre v primeru prodaje lastnih poslovnih deležev za prikrito izplačilo dobička. Ponovno je o tem odločilo sodišče in ker to ni bilo urejeno z nobenim zakonom, so naknadno spremenili zakon, da je potem šlo za prikrito izplačilo dobička, in to v času od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021.

Zato bi bilo dobro, da bi Peter Grum, če že to omenja v svojem intervjuju, javnosti vsaj v teh treh primerih citiral določbe zakona, v katerih je bilo določeno, da so te zadeve obdavčene oziroma kot je povedal za Finance: »A v tistem trenutku se Furs ni mogel odločiti drugače, ker je zakon še veljal.« Zanima me, kateri zakon je veljal in katera določba zakona je določala, da je to obdavčeno, glede da to, da je sodišče naknadno odločilo drugače.

Na koncu še predlog predsedniku vlade in finančnemu ministru. Bodita pozorna na izjave in početje v. d. generalnega direktorja Fursa Petra Gruma, saj se lahko zgodi, da bosta ravno zaradi Petra Gruma in njegovega zaletavega delovanja imela težave z davkoplačevalci. Še boljša rešitev bi bila, da najdeta novega v. d. generalnega direktorja Fursa.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Na kmetiji Antona Baznika v Pečicah je potekala predstavitev avtohtone sorte pišeška marelica, ki je značilna za področje Pišec, Sromelj in bizeljskih gričev, prva drevesa naj bi rastla pri gradu Pišece, od tod tudi ime. Pišeška marelica je okusna in primerna za uživanje tako sveža kot v marmeladi ali kot suho sadje, na predstavitvi pa je bil prvič pripravljen tudi sladoled iz pišeških marelic, ki je bil med okuševalci sprejet z navdušenjem. Sadeže pišeške marelice so nekdaj prodajali tudi na Dunaju, kasneje pa v bližjem Zagrebu, kjer je bilo to sadje zelo cenjeno.

Občina Brežice želi v sodelovanju  s pristojnimi institucijami na področju kmetijstva raziskati in ohraniti to odporno in okusno avtohtono sorto marelic, za kar bo občina namenila tudi sredstva. Kot je dejal župan Občine Brežice Ivan Molan v brežiški občini spodbujamo raziskovanje in ohranjanje avtohtonih sort tega področja – od modre frankinje, rumenega plavca, krško poljskega prašiča… Kot turistična občina želimo zaščiti tudi avtohtone jedi kot je npr. bizeljski kolač, saj gre za pomembno sodelovanje pri promociji tako kmetijstva kot turizma.

Pišeška marelica zraste v drevo, odganja in cveti pozneje ter vsako leto rodi, je o avtohtoni sorti dejal pobudnik predstavitve sadjar Anton Baznik. Pred 32 leti je na kmetiji v Pečicah cepil dve marelici, ki obilno rodita še danes in dokazujeta, da je za odpornost marelice potrebna ustrezna podlaga. Po besedah Antona Baznika je to avtohtona sorta slive, ki so jo nekoč uporabljali za žganje in je zelo skladna s pišeško marelico. Zaradi občutljivosti marelic, ki pogosto že po nekaj letih podležejo t. i. kapi (apopleksiji), je potrebno raziskati in zagotoviti ustrezno podlago za cepljenje marelic.

Občina Brežice bo zagotovila sredstva za izdelavo raziskovalne naloge o pišeški marelici, je dejal Roman Matjašič, ki na Občini Brežice skrbi za področje kmetijstva.  

Poskrbeti je potrebno za ohranitev genetskega materiala pišeške marelice kot avtohtone sorte ter spodbuditi pristojne inštitucije na področju kmetijstva k raziskavam oz. iskanju poti, da se najde ustrezna podlaga, ki bi preprečevala odmiranje dreves.

Občina Brežice bo pristopila k izdelavi raziskovalne naloge v sklopu katere se bodo popisala obstoječa drevesa pišeške marelice, še zlasti starejša drevesa. Potrebno bi bilo narediti poskuse na najrazličnejših podlagah lokalnega izvora.

V sodelovanju Občine in pristojnih inštitucij kot so Biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica in sadjarji lahko naredimo korak naprej pri iskanju rešitev za pridelovanje marelic, še zlasti avtohtone pišeške marelice.

V Slovenijo se dejansko večino marelice uvozi, nasadov, ki so namenjeni trgu, je zelo malo. Po večini gre za posamezna drevesa ob hišah ali kmetijah, zato bi avtohtone in odporne sorte marelic dobro zapolnile obstoječo tržno nišo, saj je povpraševanja po pišeških marelicah veliko.

Poleg pišeške marelice imamo še avtohtono sorto vinske trte in to je rumeni plavec, katerega izvorno območje je Bizeljsko. Ta sorta je pomemben sestavni del zaščitenega vina  beli bizeljčan PTP. Sorta je zelo primerna pri pridelavi penim, saj ima ustrezno razmerje kislin. Občina se zaveda lokalno pridelane hrane na ekološki način, zato je že v preteklosti organizirala kmetijske forume na to temo. Tako so bile na zadnjem kmetijskem forumu predstavljene tolerantne sorte. To je vzpodbudilo vinogradnike, ki so začeli saditi te sorte in tudi pristojno ministrvo se je ustrezno odzvalo, saj so nekatere te sorte od lanskega leta v sortnem izboru.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Zavod za šport Brežice je v sodelovanju z Občino Brežice na pobudo Veslaške in Kajakaške zveze Slovenije organiziral Dan vodnih športov na Brežiškem jezeru oziroma morju, kot ga poimenujejo občani in občanke, saj gre za drugo največje akumulacijsko jezero v Sloveniji.

Dan vodnih športov je bil prvi večji dogodek na tem območju, kjer bo v prihodnjih letih zrasel dostopni vodni center, rekreativno središče za vse generacije, ki bo med drugim omogočalo izvedbo mednarodnih tekem v kajak-kanuju in veslanju.

Dogodek je privabil več kot 50 tekmovalcev in tekmovalk vseh generacij iz celotne Slovenije. Župan občine Brežice Ivan Molan je na dogodku dejal, da občina podpira tovrstne dogodke in želi, da občani bolje spoznajo obsavski prostor, ki ponuja površine za rekreacijo. Župan je pojasnil, da je projekt izgradnje dostopnega vodnega centra v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Na dogodku so potekale atraktivne tekme v veslanju, SUP-anju in kajak kanuju. Dogodek sta popestrila mlada in perspektivna tekmovalca ter reprezentanta v kajak- kanuju, brežiška občana Jakob Stojanović in Nika Ozimc. S svojo neverjetno energijo so se v velikem kanuju v konkurenci športnih pedagogov, trenerjev in staršev pomerile članice iz Združenja Europe Donna, ki so prestale težko življenjsko preizkušnjo raka na dojki, v mednarodnem projektu občine Stavi na zdravje pa so pod vodstvom Marjance Pečar začele z rednimi treningi veslanja pod imenom Veslo za zdravilo. Vsi sodelujoči tekmovalci in tekmovalke so prejeli spominske medalje, najboljši pa so bili nagrajeni še s praktičnimi nagradami.

Odzivi sodelujočih in obiskovalcev so bili zelo pozitivni, kar je dokaz, da tako brežiški kot širši posavski in slovenski prostor potrebuje urejen in dostopen vodni center.

Občina Brežice je nosilka naziva Evropsko mesto športa 2022.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Poletna grajska dogodivščina, ki jo v času počitnic izvaja Posavski muzej Brežice, je ena od 19 počitniških aktivnosti, ki jih izvajajo društva ter javni zavodi in ki jih sofinancira Občina Brežice v sklopu javnih razpisov.

V času ustvarjalnih delavnic na grajskem dvorišču je otroke obiskal župan Občine Brežice Ivan Molan. Otroci so se predstavili s petjem himne in povabili župana, da se podpiše na zastavo, ki so jo sami izdelali. Občina Brežice vsako leto sofinancira tudi letovanje otrok v Nerezinah, v letu 2022 bo s pomočjo občine na morju preživljal počitnice 101 otrok.

Počitniške aktivnosti za kakovostno preživet prosti čas

Po besedah župana Ivana Molana Občina Brežice redno namenja sredstva za sofinanciranje organiziranih počitniških dejavnosti otrok, saj se zaveda pomena kakovostno preživetega prostega časa otrok in mladine, še posebej v času počitnic. Pester program zajema številne aktivnosti na področju športa (plavanje, kajak, planinstvo, badminton, golf, atletika, ples), oratorij in ustvarjanje ter kulinarične delavnice. Približno 120 otrok pa se bo v treh terminih udeležilo Tabora aktivnih doživetij, ki poteka v organizaciji Zavoda za šport Brežice in v sodelovanju z Zavodom za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, Viva klubom Brežice ter brežiškimi športnimi društvi.

Letovanje za otroke

S pomočjo sredstev javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov na področju zdravstva in socialnega varstva za leto 2022 Občina Brežice sofinancira in s tem omogoči letovanje na morju v sodelovanju z izvajalcem letovanja, Zvezo prijateljev mladine Krško. Občina s pomočjo osnovnih šol spodbuja predvsem socialno ogrožene družine, da izkoristijo možnost za letovanje otrok, ki jo dobijo s priporočilom pediatra (91 otrok). Brežiška občina nadaljuje tudi z leta 2016 začeto prakso, da dodatno zagotovi letovanje desetim socialno ogroženim otrokom, ki sicer nimajo zdravstvene indikacije.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Zaradi nujne sanacije državne ceste in gradnje kolesarske povezave Brežice – Krška vas bo v obdobju od 4.7.2022 od 8. ure do predvidoma 25.7.2022 (z možnostjo podaljšanja) na državni cesti Čatež ob Savi R2-419 uvedena popolna zapora na odseku od gostilne Budič do ŠRC Grič. Obvoz za osebna vozila, avtobuse in traktorje, ki v tem času prevažajo žito v silose, bo čez Čatež ob Savi, tovorni promet pa bo preusmerjen preko Krškega. Obvoz bo v delu med nadvozom čez AC in parkiriščem nad pokritim vkopom Čatež zaradi majhne širine vozišča voden izmenično enosmerno s semaforji.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

Spomladi je potekal že tradicionalni izbor za Županovo vino, uradna razglasitev nagrajencev pa je bila junija ob letošnjem Dnevu kruha, vina in salam na grajskem dvorišču gradu Brežice.

Komisija v sestavi Milena Rožman (predsednica), Adi Brod, Jože Prah, Miha Balon in Roman Baškovč, so ocenjevali vzorce vina, in sicer 26 vzorcev cvička ptp, 24 vzorcev belega bizeljčana ptp ter 13 vzorcev laškega rizlinga. Gre za vzorce najboljšega vina iz šestih vinogradniških društev.

Letos je vsak zmagovalni vzorec iz drugega vinogradniškega društva. Poleg tradicionalnega dvojčka vin (cviček ptp in beli bizeljčan ptp) je letos izbrano Županovo vino laški rizling.

𝙉𝙖𝙟𝙗𝙤𝙡𝙟š𝙚 Ž𝙪𝙥𝙖𝙣𝙤𝙫𝙤 𝙫𝙞𝙣𝙤, 𝙘𝙫𝙞č𝙚𝙠 𝙋𝙏𝙋, 𝙟𝙚 𝙥𝙧𝙞𝙙𝙚𝙡𝙖𝙡 𝙁𝙍𝘼𝙉𝘾 𝙊Š𝙏𝙍𝘽𝙀𝙉𝙆 (𝙑𝙞𝙣𝙤𝙜𝙧𝙖𝙙𝙣𝙞š𝙠𝙤, 𝙩𝙪𝙧𝙞𝙨𝙩𝙞č𝙣𝙤 𝙞𝙣 𝙠𝙪𝙡𝙩𝙪𝙧𝙣𝙤 𝙙𝙧𝙪š𝙩𝙫𝙤 𝘾𝙚𝙧𝙠𝙡𝙟𝙚 𝙤𝙗 𝙆𝙧𝙠𝙞) 𝙯 𝙤𝙘𝙚𝙣𝙤: 16,23

𝙉𝙖𝙟𝙗𝙤𝙡𝙟š𝙚 Ž𝙪𝙥𝙖𝙣𝙤𝙫𝙤 𝙫𝙞𝙣𝙤, 𝙗𝙚𝙡𝙞 𝙗𝙞𝙯𝙚𝙡𝙟č𝙖𝙣 𝙋𝙏𝙋, 𝙟𝙚 𝙥𝙧𝙞𝙙𝙚𝙡𝙖𝙡𝙖 𝙆𝙇𝙀𝙏 𝙉𝙐𝙅𝙀𝘾 𝙯 𝙤𝙘𝙚𝙣𝙤 17,50. 𝙉𝙖𝙜𝙧𝙖𝙙𝙤 𝙟𝙚 𝙥𝙧𝙚𝙟𝙚𝙡𝙤 𝙩𝙪𝙙𝙞 𝘿𝙧𝙪š𝙩𝙫𝙤 𝙫𝙞𝙣𝙤𝙜𝙧𝙖𝙙𝙣𝙞𝙠𝙤𝙫 𝘽𝙞𝙯𝙚𝙡𝙟𝙨𝙠𝙤, 𝙞𝙯 𝙠𝙖𝙩𝙚𝙧𝙚𝙜𝙖 𝙥𝙧𝙞𝙝𝙖𝙟𝙖 𝙯𝙢𝙖𝙜𝙤𝙫𝙖𝙡𝙚𝙘

𝙄𝙯𝙗𝙧𝙖𝙣𝙤 ž𝙪𝙥𝙖𝙣𝙤𝙫𝙤 𝙫𝙞𝙣𝙤 𝙇𝘼Š𝙆𝙄 𝙍𝙄𝙕𝙇𝙄𝙉𝙂 𝙟𝙚 𝙥𝙧𝙞𝙥𝙖𝙙𝙡𝙤 𝙑𝙞𝙣𝙤𝙜𝙧𝙖𝙙𝙣𝙞š𝙩𝙫𝙪 𝙞𝙣 𝙫𝙞𝙣𝙖𝙧𝙨𝙩𝙫𝙪 𝙋𝙚𝙩𝙖𝙣 𝙞𝙯 𝙑𝙞𝙣𝙤𝙜𝙧𝙖𝙙𝙣𝙞š𝙠𝙚𝙜𝙖 𝙙𝙧𝙪š𝙩𝙫𝙖 𝙎𝙧𝙤𝙢𝙡𝙟𝙚, 𝙯 𝙤𝙘𝙚𝙣𝙤 18,00. 𝙉𝙖𝙜𝙧𝙖𝙙𝙤 𝙟𝙚 𝙥𝙧𝙚𝙟𝙚𝙡𝙤 𝙩𝙪𝙙𝙞 𝙑𝙞𝙣𝙤𝙜𝙧𝙖𝙙𝙣𝙞š𝙠𝙤 𝙙𝙧𝙪š𝙩𝙫𝙤 𝙎𝙧𝙤𝙢𝙡𝙟𝙚

V sklopu prireditve Dan kruha, vina in salam pa je župan Ivan Molan podelil priznanja tudi vsem 63 sodelujočim vinarjem in predstavnikom vinogradniških društev.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

Spoštovani Predsednik Vlade dr. Robert Golob

V časopisu Primorske novice sem zasledil vaš intervju z naslovom:

»Sprejemali bomo ne leve in ne desne, temveč najboljše rešitve«.

Na vprašanje novinarjev:

»Na primer na Fursu. No, Ivan Simič vas je sicer prehitel z odstopom, vendar bi ga v nasprotnem razrešili.«

ste odgovorili:

»To je odličen primer, ki kaže, kako zelo smo v resnici drugačni od prejšnje vlade. Gospod Simič je prišel na položaj po osebnem dogovoru z bivšim predsednikom vlade. Ne glede na to, kakšen davčni strokovnjak je, je bilo to politično imenovanje. Mi smo za vršilca dolžnosti imenovali Petra Gruma. Prihaja iz sistema, je karierni fursovec, ki se je izkazal kot strokovnjak v javni upravi in je zdaj, ko se je nekdo politično poslovil, prevzel funkcijo direktorja. To je popolna razlika. Namesto mojega prijatelja smo imenovali človeka iz javne uprave, ki ga prej sploh nisem poznal, je pa imel najboljše strokovne reference. In ta isti vzorec skušamo uporabiti povsod.«

Že takoj na začetku izjave ste izrekli neresnični podatek, kar si kot predsednik Vlade ne bi smeli dovoliti. Dejstvo je, da funkcijo v.d. generalnega direktorja Fursa nisem nastopil po osebnem dogovoru z bivšim predsednikom vlade, temveč po več razgovorih s takratnim ministrom za finance mag. Andrejem Šircljem,

Za ponovni prevzem vodenje finančne uprave sem se odločil zelo težko, saj sem vedel, da se bodo pojavljali takšni kot ste vi, ki bodo o meni širili neresnice in podtikali tisto, kar ni res. Toda želja, da se stvari uredijo, da se preneha z uničevanjem davčnih zavezancev, katerega je bilo največ v času, ko je bil v vodstvu Fursa ravno vaš Peter Grum in del ekipe, katero je sedaj nastavil, sem se odločil za prevzem funkcije in to le za šest mesecev. Ker smo bili sredi projektov, ki so bili v teku, poleg tega pa so me davčni zavezanci, strokovna javnost in nekateri zaposleni na Fursu prosili, da še ostanem, sem ostal še dodatnih šest mesecev. Drugače je bil moj odhod iz Fursa predviden 30.09.2022. V zvezi z mojim vodenjem Fursa sem prejel pohvale z vseh strani, tako s strani davčnih zavezancev in strokovne javnosti, kot tudi s strani politike, koalicije in opozicije.

Zato vas prosim, da se drugič vzdržite komentiranja mojega dela, ker o tem, kako je bilo na Fursu pred mojim prihodom in kako v času mojega vodenja Fursa, kot nekdanji odlično preplačani manager državnega podjetja, nimate dovolj informacij ali pa nimate nobenih informacij.

Odstopil sem po imenovanju ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli zaničuje moje delo, me razglaša za nekompetentnega in napoveduje mojo menjavo, kar ste počeli vi. Dobro veste, da bi lahko ostal na funkciji, vaša vlada bi me zamenjala in prejel bi sorazmerno visoko odpravnino. Ker tega ne potrebujem, sem odstopil in vam olajšal pot do izbire novega generalnega direktorja. To bi morali ceniti. Sploh pa, ker nisem postopal tako kot vi, ko ste po izteku mandata v GEN-i, na vse možne načine želeli novi mandat.

Vem, da ste vi predsednik Vlade, da ste najvišja oblast v Republiki Sloveniji, toda to vam ne daje pravice, da me kot državljana Republike Slovenije zaničujete in v zvezi z mojim imenovanjem širite neresnice. Nisem kot ostali, ki so tiho. Zmeraj bom reagiral na vaše izjave ali zapise, katerih namen bo moja diskreditacija. Poleg tega pa ste nam vi obljubili, da bomo živeli v svobodi in da nihče ne bo deležen maltretiranja. Žal prvi tedni ne kažejo tega.

Dejstvo je, da v mojem primeru ni šlo za politično, temveč za strokovno imenovanje. V trenutku imenovanja sem imel za seboj več kot 30 let prakse kot davčni svetovalec in to v lastnem zasebnem podjetju in več kot 3,5 leta vodenja dveh davčnih uprav (2.700 in 6.500 zaposlenih), v dveh različnih državah. To pomeni, da o davkih, davčnih postopkih in vodenjih davčnih uprav vem več kot kdor koli drugi v Sloveniji. Poleg tega nisem član nobene politične stranke in zaradi tega mi ne morete pripisovati političnega imenovanja. Sploh pa ne kot predsednik Vlade Republike Slovenije.

Ne bom se opredeljeval do vaših besed o Petru Grumu, katerega imenujete karierni fursovec, saj ga zelo dobro poznam. Na takratni Generalni davčni urad (mislim 2006) sem ga pripeljal jaz. Poleg tega je bilo v času, ko je bil on namestnik generalne direktorice, izdanih veliko nezakonitih in neustavnih odločb, kar so naknadno potrdila sodišča in so zadeve bile vrnjene v ponovne postopke. Vaš kandidat Peter Grum nima izkušenj z vodenjem finančne uprave, saj je do sedaj ni vodil, ampak je bil le namestnik. Poleg tega je njegov prvi nastop, ki je bil političen, izžareval preveliko sovražnost do mene kot predhodnika, saj je med drugim izjavil, da bo pod njegovim vodstvom finančna uprava delovala strokovno, učinkovito in nepolitično. Ne vem ali je nenamerno ali namerno izpustil, da bo finančna uprava delovala tudi zakonito, saj do sedaj, ko je on bil namestnik temu ni bilo tako v celoti. Zato menim, da je Peter Grum slaba izbira za davčne zavezance in odlična izbira za davčne svetovalce.

Mag. Ivan Simič

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

KONČNO SMO DOČAKALI ODLOČITEV INFORMACIJSKE POOBLAŠČENKE O SIMIČEVEM KOSILU Z NAJBOLJŠIM PLAČNIKOM DOHODNINE

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pod pojmom vizionar navedeno, da je to tisti, ki je sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo. Tako obstajajo tudi reformatorski vizionarji. Iz lastnih izkušenj vam lahko potrdim, da ti niso imeli težav le v srednjem veku, ko so jih celo sežigali, temveč tudi v 21. stoletju, le da te danes uničujejo s pomočjo politike in medijev. Velikokrat imam težave zaradi svojih idej, kaj bi bilo treba narediti na področju davkov in davčnih postopkov, debirokratizacije in odnosa do davčnih zavezancev. Priznam, da takratnim vizionarjem ne sežem niti do gležnja, toda posledice so podobne.

Že 2006 in 2007

Znan sem po tem, da imam do davčnih zavezancev, sploh tistih, ki plačajo veliko davka, drugačen pristop kot drugi državni uradniki. Tako sem že leta 2006 in 2007, ko sem bil direktor Dursa, na kosilo povabil davčnega zavezanca, ki je plačal najvišji znesek dohodnine v predhodnem letu. Že takrat sem ocenil, da je bogatim posameznikom treba nameniti posebno pozornost, toda nisem bil razumljen, saj je v Sloveniji politično nezaželeno biti bogat posameznik in plačevati visoke davke. V Sloveniji predvsem leva politika nenehno vzpostavlja, da ima majhen odstotek bogatih v rokah velik odstotek premoženja in da jim je to premoženje treba obdavčiti, če že ne nacionalizirati. Ob tem pa se ta politika ne vpraša, kako je nekdo postal bogat:

• ali je postal bogat zaradi trdega dela in odpovedovanja lepotam življenja, ki jih z veliko žlico zajemajo ta isti politiki,
• ali je postal bogat na podlagi dedovanja oziroma
• ali je postal bogat zaradi kriminala.

Zaradi tega se potem nekateri bogati posamezniki odločijo, da se preselijo v drugo državo, kjer jih nihče ne obtožuje, da so bogati, temveč se mu zahvalijo za visoke zneska plačanega davka.

OECD je v letih 2008 in 2009, to je po tistem, ko sem davčnega zavezanca povabil na kosilo,  izvedel obširen projekt na temo sodelovanja davčnih uprav z bogatimi posamezniki, v okviru katerih je oblikoval priporočila s ciljem vzpostavitve ustrezne strukture za pobiranje davkov od bogatih posameznikov. Tako je OECD med drugim predlagal, da morajo davčne uprave za spodbujanje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti bogatih posameznikov določiti in objaviti kontaktne točke, kjer ti zavezanci pridobijo vse potrebne informacije o vložitvi davčne napovedi ali o pridobitvi zavezujočih informacij o posameznih davčnih vprašanjih, vključevati davčne svetovalce bogatih posameznikov v razvoj zakonodaje, ki posebej vpliva na njihove stranke, opravljati aktivnosti, ki bodo spodbujale zavedanje o pomembnosti prostovoljnega plačevanja davkov.

V Sloveniji že vsa leta bogate posameznike, ki živijo v Sloveniji in v Sloveniji plačujejo visoke davke, in seveda tudi njihove davčne svetovalce predvsem levi politiki razglašajo za nezaželene. Nenehno se jih napada in se govori o tem, da imajo veliko premoženja, nikoli pa se ne izpostavlja, koliko davka plačajo in da v proračun prispevajo visoke zneske. Takšno zaostalost pri razumevanju obravnave bogatih posameznikov v Sloveniji ne nadoknadijo niti ugotovitve OECD in zaradi tega sem imel sam konec leta 2021, to je trinajst let po izvedenem prej omenjenem projektu OECD glede bogatih posameznikov, neverjetne težave z delom politike in mediji, katerih stopnja znanja o teh zadevah je res na nizkem nivoju, o čemer več v nadaljevanju.

Povabilo na kosilo sem leta 2013 ponovil tudi v Srbiji, ko sem bil direktor njihove davčne uprave in ni bilo nobenih težav. Ko sem leta 2021 ponovno postal direktor Fursa, sem prav tako na kosilo povabil davčnega zavezanca, ki je plačal najvišji znesek dohodnine v predhodnem letu. Ob tem bi še poudaril, da sem vsa tri leta, ko sem bil direktor slovenske davčne/finančne uprave, na kosilo povabil istega davčnega zavezanca. V letih 2006 in 2007 s tem nisem imel nobenih težav, leta 2021 pa je nastal velik problem, ki ga je kot predsednik preiskovalne komisije ustvaril poslanec Robert Pavšič, ki je, to je moje mnenje, iskal predvsem pozornost javnosti. Mogoče je upal, da bo še enkrat izvoljen za poslanca, na srečo pa so ga volivci spregledali in ni bil izvoljen. Še več, njegova stranka sploh ni prišla v državni zbor. Pomanjkanje znanja na področju davčne tajnosti in varovanja podatkov ne more in ne sme biti razlog izvedbe njegovega napada name.

Velikokrat sem razočaran, ko vidim, da v Sloveniji ni možno uvesti novosti na področju davkov, saj jim nasprotujejo tisti, ki teh sprememb ne razumejo. Praviloma je njihov odgovor, da tega nima še nihče, zakaj bi to uvajali, kaj pravita OECD ali IMF in podobno. Vsa ta vprašanja me motijo, saj se z njimi dokazuje, da nimamo dovolj hrabrosti in zaupanja v lastno znanje.

Ko sem 7. decembra 2021 na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ki jo je vodil poslanec LMŠ Robert Pavšič, povedal, da sem na kosilo peljal davčnega zavezanca, ki je plačal največ dohodnine, sem na sami seji doživel najprej politični linč, nato pa še medijski linč. O tem več v nadaljevanju.

Odločitev informacijske pooblaščenke

Decembra 2021 je postopek zoper mene uvedla celo informacijska pooblaščenka. Postopek se je zaključil te dni oziroma točneje 9. junija 2021 (to je na dan moje razrešitve kot generalnega direktorja Fursa), ko je informacijska pooblaščenka izdala sklep, da se postopek inšpekcijskega nadzora ustavi. Ugotovljeno je bilo, da to, kar sem vedel in trdil ves čas, da s povabilom na kosilo ni bili nič narobe, oziroma da sem postopal zakonito. Glede na to, da so o mojem povabilu na kosilo in o zahtevi za mojo razrešitev, ki jo je zahteval takratni poslanec Robert Pavšič, poročali skoraj vsi mediji, nekateri tudi večkrat, sem pričakoval, da bodo z enako vnemo poročali tudi o ugotovitvi informacijske pooblaščenke, da sem postopal zakonito. Žal se to ni zgodilo in o odločitvi informacijske pooblaščenke je poročal le en medij in to N1, točneje novinar Marko Valadžija, ki je na spletni strani https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-je-pooblascenka-ugotovila-o-simicevem-kosilu-z-davcnim-rekorderjem/ objavil članek, v katerem je svoje mnenje podala tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. V nadaljevanju povzemam celoten članek:

»Kaj je pooblaščenka ugotovila o Simičevem kosilu z davčnim rekorderjem?

Konec preteklega leta je politično in splošno javnost razburila informacija, ki jo je v državnem zboru podal zdaj že nekdanji generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije Ivan Simič, da največje plačnike dohodnine vsako leto pelje na kosilo. Takrat je pojasnjeval, da je informacijo, kdo je plačal največ dohodnine, dobil od strokovnih služb, očitali pa so mu, da gre pri takšnih podatkih za davčno tajnost. Primer je z vidika (ne)zakonitosti obdelave osebnih podatkov preverjala tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, danes je bil postopek tudi uradno končan. Kot je za N1 povedala Prelesnik, Simič sicer ni deloval v nasprotju z zakonom, a je praksa v dotičnem primeru precej neobičajna.

Kot smo poročali, je decembra 2021 takratni generalni direktor Finančne uprave RS (Furs) Ivan Simič med pričanjem pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ukrepanju med epidemijo covida-19 razburil z izjavo, da največje plačnike dohodnine vsako leto pelje na kosilo. Takratni predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič je Simiču namreč očital, da je zlorabil položaj, saj gre pri takšnih podatkih za davčno tajnost. Zaradi nejasnosti, ali je res šlo za delovanje v nasprotju s splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, je primer pod drobnogled vzela tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Prelesnik je za N1 povedala, da je postopek danes tudi uradno zaključen. V dopisu, ki nam ga je posredovala, je zapisala, da niso našli dokazov, da bi generalni direktor Fursa osebne podatke največjega dohodninskega zavezanca, kljub za javni organ nenavadni izvedbi sestanka in brez kakršnegakoli uradnega zapisnika o sestanku, obdeloval v nasprotju s splošno uredbo o varstvu podatkov. Zapisala je še, da je Simič, glede na dostopnost podatkov, ravnal v okviru nalog, določenih v zakonu o finančni upravi, in pooblastil, ki jih ima generalni direktor Fursa po zakonu o davčnem postopku. V postopku je bilo ugotovljeno še, da je generalni direktor Fursa na podlagi zakona o davčnem postopku pooblaščen za dostop in obdelavo osebnih podatkov davčnih zavezancev, dokler je obdelava teh potrebna za opravljanje nalog njegovega delovnega mesta. Mednje pa poleg odločanja v upravnem postopku sodi tudi vodenje strokovnih nalog na področju dela organa.

Informacijska pooblaščenka je še sporočila, da so v inšpekcijskem postopku pridobili zelo obsežno dokumentacijo s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije, na podlagi katerih je Furs izkazal zakonitost obdelave osebnih podatkov premožnejših posameznikov za namen obravnave tveganj, ki jih ti predstavljajo za davčni sistem. V Fursu namreč še vedno nimajo posebnega programa za premožne posameznike, ki ga je pred leti že predlagal Mednarodni denarni sklad.

Prelesnik je še dejala, da gre v primeru Simiča in povabila največjega plačnika dohodnine na kosilo za zelo neobičajno prakso upravljanja uradnih nalog generalnega direktorja Fursa. Poudarila je, da bi z obstojem uradnega dokumenta o takšnem sestanku preprečil dvom o zakonitosti njegovega ravnanja. Ta bi po njenem mnenju predstavljal transparentnost vsebine pogovora in poslovanja Fursa.«

Izjava informacijske pooblaščenke, da nisem deloval v nasprotju z zakonom, a je praksa v mojem primeru precej neobičajna, je zelo čudna. Razumel bi jo, če bi to izjavila leta 2006, ko sem prvič peljal davčnega zavezanca na kosilo, ne pa leta 2022, ko so že trinajst let znana stališča OECD in IMF glede obravnave bogatih posameznikov. Menim, da informacijska pooblaščenka mora ugotoviti le, ali je neko ravnanje v nasprotju z zakonom ali ne in le to sporočiti javnosti.

Njeni občutki ne morejo bil del odločanja ali pa del njene izjave za javnost. Zakoni so napisani zato, da se spoštujejo, in če nekdo postopa v skladu z zakonom, se mu ne more očitati, da je storil kar koli narobe.

Na drugi strani imamo primere, ko je veliko število posameznikov kršilo predpise, izrečene so jim bile globe, pred kratkim pa naj bi bili oproščeni plačila vseh izrečenih kazni. Bojim se, da prihajamo v čas, ko ne bo več pomembno, kaj določa zakon, temveč kdo je storil neko dejanje, kar pa po mojem mnenju lahko vodi v anarhijo.

Po objavi novice na N1 sem pričakoval, da jo bodo povzeli tudi drugi mediji, ki so decembra 2021 na veliko poročali o tem povabilu na kosilo, toda to se ni zgodilo. Za to v nadaljevanju povzemam poročanja nekaterih medijev iz decembra 2021, ko je medijski linč zaradi mojega povabila na kosilo dosegel višek.

POP TV in www.24ur.com

Decembra 2021 je bilo na POP TV in www.24ur.com objavljenih najmanj sedem prispevkov (Fotografija 1) o meni na temo povabila na kosilo in glede zahteve za moj odstop. Deset dni od objave novice na N1info.si, da nisem storil nič narobe in da je bilo vse zakonito, pa POP TV ni objavil nobene novice o tem. Prav tako na www.24ur.com ni objavljena nobena novica. Decembra 2021 so bili objavljeni naslednji prispevki:

1. Dne 8. decembra 2021 ob 11.01 je bil objavljen članek z naslovom Simič kljub davčni tajnosti dostopa do podatkov o dohodnini. Pavšič ga bo naznanil tožilstvu. (Fotografija 2), katerega si lahko ogledate na https://www.24ur.com/novice/slovenija/simic.html

Na Fursu smo takrat trdili, da ni šlo za kršenje davčne tajnosti. Na zgoraj navedeni spletni strani so v članku med drugim zapisali:

»Na pojasnila Fursa se je odzval tudi Pavšič in dejal, da Simič ni imel utemeljenega razloga za vpogled v podatke, ki imajo oznako davčna tajnost, kar pa povabilo na kosilo zagotovo ni. Dodal je še, da Furs v tem primeru ni tisti, ki bi lahko sodil o zakonitosti dejanja, “za to so pristojne druge institucije”.

Pavšič bo zato državnemu tožilstvu naznanil sum kaznivega dejanja in meni, da je Simičevo ravnanje tako sporno, da bi moral odstopiti s položaja. Najbolj žalostno v tej zadevi je to, da takratni poslanec Robert Pavšič ne razlikuje med prekrškom in kaznivim dejanjem. Poleg tega se Robert Pavšič, ki je tedaj trdil, da so za ta primer pristojne druge ustanove, še zmeraj ni oglasil, da bi komentiral odločitev informacijske pooblaščenke.

2. Dne 8. decembra 2021 ob 18.55 je bil objavljen članek z naslovom Ivan Simič največjega plačnika dohodnine vsako leto povabi na kosilo (fotografija 1), ki si ga lahko ogledate na https://www.24ur.com/novice/svet/ivan-simic-vsako-leto-najvecjega-placnika-dohodnine-povabi-na-kosilo.html

3. Dne 9. decembra 2021 ob 11.41 je bil objavljen članek z naslovom Pavšič od Simiča zaradi zlorabe davčnih podatkov pričakuje odstop in opozarja: Ni zastonj kosila, ki si ga oglejte na https://www.24ur.com/novice/slovenija/simic_2.html (Fotografiji 1 in 3)

V članku je bilo med drugim zapisano: »Direktor Fursa Ivan Simič vsako leto na kosilo povabi najboljšega dohodninskega plačnika, s čimer se tudi javno hvali. Medtem ko na Fursu pravijo, da direktor z vpogledom v podatke ničesar ne krši, pa Pavšič opozarja, da ni problem vpogled v podatke, pač pa uporaba teh podatkov. Tudi odvetnica Nataša Pirc Musar poudarja, da je ključen namen obdelave podatka, pri čemer vabilo na kosilo ni ustrezen namen.«

                 Fotografija 1                                            Fotografija 2                                             Fotografija 3

Da smo v torek na zaslišanju preiskovalne komisije o ukrepanju v epidemiji covida-19 slišali “priznanje prvega moža Finančne uprave republike Slovenije, da je zlorabil podatke v neprofesionalne namene,” je v izjavi za medije danes poudaril predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič. Neustrezno ravnanje je prepoznala tudi informacijska pooblaščenka, ki je napovedala pregled. “Upam, da se bo ta zgodil čim prej in da ji bodo omogočili, da bo lahko delo opravila korektno,” je dejal Pavšič.

Pavšič je povedal še, da bi morali epilog doseči vsaj na nivoju ministra za finance Andreja Širclja, ki mu očita, da se še ni odzval niti na dogajanje niti na nadaljnji razvoj dogodkov. “V normalni državi bi minister zahteval vsaj pojasnila in se nato javno odzval. Še bolj ‘normalno’ pa bi bilo, če bi direktor finančne uprave zaradi takšne zlorabe podatkov takoj ponudil svoj odstop,” je prepričan Pavšič.

Gospodu Robertu Pavšiču sporočam, da je informacijska pooblaščenka opravila svoje delo in da zdaj pričakujem njegovo opravičilo.

4. Prej navedena zahteva nekdanjega poslanca Roberta Pavšiča, da bi bilo še bolj normalno, da bi direktor finančne uprave zaradi takšne zlorabe podatkov ponudil svoj odstop, je očitno odgovorne na spletni strani 24ur.com spodbudila, da so na spletni strani objavili anketo, ki je bila aktivna od 9. do 17. decembra 2021. V anketi z naslovom Bi moral direktor Fursa zaradi domnevne zlorabe davčnih podatkov odstopiti? je sodelovalo 50.417 anketirancev. Rezultat ankete je bil naslednji:

Moj zaključek je, da imam srečo, da ne živimo v srednjem veku, kajti po takšni anketi bi me že ubili oziroma zažgali na grmadi. Tisto, kar lahko zaključimo v tem primeru, je dejstvo, da se da ljudi zelo hitro zavesti in njihovo jezo s pomočjo medijev usmeriti v izbranega posameznika.

Si predstavljate, koliko posameznikov se zlomi pod takšnimi pritiski, nekateri pa so tudi zaradi tovrstnih medijskih linčev storili samomor. Sam se trden in se raje bojujem, toda groza je, v kakšnem času živimo in s kakšnimi posamezniki smo obkroženi. Vsak vam lahko podtakne, kar želi, najde novinarja in medij, ki to objavi, in že ste na poti uničenja ali samouničenja.

Finance

Časnik Finance je 18. decembra 2021 objavil članek z naslovom Ivan Simič, šef Fursa, je povabil največjega plačnika dohodnine na kosilo. Kaj bi lahko bilo s tem narobe?  https://www.finance.si/8984192/Ivan-Simic-sef-Fursa-je-povabil-najvecjega-placnika-dohodnine-na-kosilo-Kaj-bi-lahko-bilo-s-tem-narobe

V podnaslovu članka je bilo zapisano »Veliko.« in dodana je bila izjava nekdanje informacijske pooblaščenke, danes odvetnice Nataše Pirc Musar, ki se je glasila:

»Vsekakor vpogled v osebne podatke z namenom, da šef Fursa nekoga pelje na kosilo, ni zakonit.«

Zdaj je ugotovljeno, da nisem deloval v nasprotju z zakonom. Me zanima, kaj danes poreče odvetnica Nataša Pirs Musar.

Slovenske novice

Na spletni strani Slovenskih novic https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/pirc-musarjevo-na-nacionalki-cenzurirali-poslanka-sds-niso-vas-hoteli-osmesiti/ je bilo zapisano:

»O problematiki glede vpogleda Ivana Simiča v osebne podatke davkoplačevalcev naj bi v sredo dala daljšo izjavo tudi pravnica Nataša Pirc Musar, ki pa je na twitterju potožila, da je niso predvajali niti v Dnevniku niti v Odmevih. Prepričana je, da jo je nacionalka cenzurirala. Pravnica meni, da je Simič kršil zakon o varstvu osebnih podatkov.«

Nadalje je na spletni strani www.slovenskenovice.si avtor N. B. objavili članek z naslovom:

Zabava, ki je nočete: šef Fursa razkril, kdaj vas bo poimensko povabil na kosilo – predsedujočega v DZ je Ivan Simič šokiral z izjavo, da za nagrado pelje plačnika najvišje dohodnine na kosilo.

9. decembra 2021 je bil v tiskani verziji Slovenskih novic v rubriki Črna kronika oziroma Črni scenarij objavljen članek z naslovom Na kosila vozil dohodninske plačnike (Fotografija 4). Naslov je zapisan v množini, čeprav sem na kosilo peljal samo enega davčnega zavezanca.

Zakaj so ta članek objavili v črni kroniki, ve najverjetneje le odgovorni urednik. Verjetno zaradi tega, da bi me prikazali kot kriminalca, kar pa se je na koncu izkazalo kot neresnično. S tem so se Slovenske novice na neki način osmešile, z njimi pa tudi odgovorni urednik, ki je takšno objavo dovolil. V podnaslovu članka pa je bilo zapisano: »Ivana Simiča bodo naznanili tožilstvu zaradi vpogleda v tajne podatke.«, kar nikakor ni bilo res. Kako se počuti novinar, ki zapisuje takšne neresnice? Predvidevam, da ga je vsaj malo sram.

               Fotografija 4

Novice Svet24

V časopisu Novice Svet24 so 9. decembra 2021 na prvi strani objavili mojo fotografijo in zapisali »Huda kršitev Ivana Simiča – Direktor Fursa zlorabil osebne podatke?!« (Fotografija 5). Nato pa so na 4. in 5. strani objavili obširni članek novinarja Antunasa Katalenića, katerega namen je bi prikazovanje kriminalnega dejanja, katerega naj bi storil s povabilom na kosilo. Nikogar ni zanimalo, da kot generalni direktor v okviru svojih pooblastil in izvrševanja nalog vodenja Fursa imam dostop do raznih podatkov in da zaradi tega s povabilom na kosilo ne more biti nič narobe.

                      Fotografija 5

Tako so v okvirju zapisali »ČUDAŠKA LOGIKA Zakaj prvi mož dacarjev misli, da je sprejemljiva praksa na lastne stroške plačati kosilo najvišjemu plačniki dohodnine.« (Fotografija 6)

                     Fotografija 6

V članku je zapisana izjava poslanca Roberta Pavšiča, ki je izjavil, da je prepričan, »da je Simič s svojim vedenjem prekoračil pooblastila in da je generalni direktor zaradi lastnega ega, lastne promocije pogledal evidence, zato da je nekoga povabil na kosilo – ne glede na dobrohotnost – je huda kršitev.«

Nadalje je povedal, » … da če je Simič tak poznavalec zakonodaje, kar nedvoumno je … bi moral točno vedeti, kaj sme in kaj ne sme.«

Spoštovanemu poslancu Robertu Pavšiču sporočam, da sem točno vedel, kaj smem in česa ne, toda v tistem času primitivnih napadov name, ko je nekdanji poslanec Robert Pavšič zoper mene zagnal takšno gonjo, da nihče ni poslušal mojih obrazložitev. Zato me zanima, kako se danes počuti nekdanji poslanec Robert Pavšič, ko je po odločitvi informacijske pooblaščenke izpadel kot popoln nesposobnež, ki se ne spozna na zakonodajo. Edino, kar je takrat obvladal, je bilo, da je v soju medijskih luči obtoževal izbrano tarčo. O njegovem znanju pa ne želim izgubljati časa. Kot poslanec, to je kot predstavnik zakonodajne veje oblasti, sploh ni želel počakati na ugotovitve ustreznih organov, temveč je še kar naprej vršil napade na mene, saj je verjetno pričakoval, da mu bo to prineslo glasove na volitvah, kjer pa je v celoti pogorel. Njegove napadalne izjave so povzeli skoraj vsi mediji in zato danes še zmeraj pričakujem njegovo opravičilo. Če pa opravičila ne bo, bom celotno zadevo prepustil usodi, saj kot pravijo, karma je …

Mladina

Mladina je 10. decembra 2021 objavila članek novinarke Monike Weiss z naslovom Kosilo direktorja Fursa – Koliko predpisov (ne)krši direktor Fursa Ivan Simič?

Nataša Pirc Musar

Tudi nekdanja informacijska pooblaščenka, danes odvetnica in po navedbah nekaterih prihodnja kandidatka za predsednico Republike Slovenije, je s svojimi posiljenimi zahtevami za objavo njenih izjav postajala vedno bolj smešna. Tako je med drugim na Facebooku navedla:

»Danes sem za RTVSLO.si dala daljšo izjavo o problemih z vpogledom Ivana Simiča v osebne podatke davkoplačevalcev na Furs. Z zanimanjem (ne pa tudi popolnim presenečenjem) opažam, da je ni bilo ne v Dnevniku, ne v Odmevih. Očitno jemlje Jadranka Rebernik svojo cenzorsko funkcijo resno. Naj najprej napišem, o čem sem govorila na RTVSLO. Gre za vprašanje nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke.«

Zanima me, zakaj je Nataša Pirc Musar, čeprav ni imela nobenih informacij, tako ostro komentirala v tem primeru. Danes, ko je dokazano, da nisem kršil zakona, pa na Twitterju zapiše le »Se opravičujem.« To v nobenem primeru ni dovolj. Od nje pričakujem predvsem modre odgovore in pojasnilo, zakaj je bila tako zaletava. Nekateri govorijo, da je to počela, ker je potrebovala zbiranje medijske pozornosti, saj naj bi se odločala za kandidaturo za predsednico države. Že vnaprej ji lahko povem, da je ne bom podprl in da ne bo glasoval za njo. Če sem še bolj konkreten, glede na njeno zaletavost je ne bi najel niti kot odvetnico, pa če bi bila zadnja odvetnica na svetu. Od nekdanje informacijske pooblaščenke in danes odvetnice, ki zastopa posameznike zaradi medijskih napadov, bi morala biti pazljivejša pri podajanju svojih izjav.

Robert Pavšič

Nekdanji poslanec in predsednik preiskovalne komisije Robert Pavšič je ves čas od mojega zaslišanja zahteval od mene, da odstopim. Tako je bila v spletnem žurnalu24.si objavljena njegova izjava:»Še bolj normalno bi bilo, če bi direktor Fursa zaradi takšne zlorabe podatkov takoj ponudil svoj odstop.«

O njem je škoda izgubljati besed, saj človek, ki počne vse to, kar je on počel v tistem času glede mene, si tega ne zasluži. Za njega lahko uporabim le eno besedo, in to je beda. Ta beseda ga opiše najbolje. Kot predsednik preiskovalne komisije pa stopnjo bede še poveča, saj je pri mojem zaslišanju zlorabil svoj položaj, ker me je zasliševal zunaj časovnega območja, za katerega je bila komisija pristojna na podlagi vabila s prilogami, ki mi ga je poslala.

Predsednik LMŠ

Predsednik LMŠ Marjan Šarec, katere član je nekdanji poslanec Robert Pavšič, je takrat, točneje 11. decembra 2021, na spletni strani https://www.strankalms.si/marjan-sarec-prica-smo-zlorabi-davcnih-tajnih-podatkov-s-strani-prvega-moza-furs-a/ objavil naslednji zapis:

»Priča smo zlorabi davčnih tajnih podatkov s strani prvega moža Furs-a

V tem mandatu smo v LMŠ podali predlog za ustanovitev dveh parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki ju vodita Rudi Medved in Robert Pavšič. Prva ugotavlja politične pritiske v Policiji, druga pa ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19. Obe sta doslej opravili precej zaslišanj, ki počasi razkrivajo vse razsežnosti delovanja sedanjih oblastnikov.

V preteklem tednu je bil zaslišan direktor FURS-a, Ivan Simič. Iz njegovega opisovanja svojih kariernih uspehov je moč sklepati, da se ima za guruja davčnih postopkov in vsega, kar je s tem povezano. Da je velik strokovnjak in spremeni v zlato vse, česar se loti. Povedal je, da vsako leto pelje na kosilo davčnega zavezanca, ki plača največ dohodnine.

Ker ima dostop do podatkov, ki so opredeljeni kot davčna tajnost, seveda ve za vsakega izmed nas, kdo plača koliko dohodnine. Pravi, da to ni nič spornega, ne zna pa pojasniti, kje v zakonodaji je navedeno, da sme te podatke uporabljati za zasebne namene. Seveda ne, ker tega ne sme početi. Vpogled v podatke še ne pomeni, da lahko kontaktira katerega koli davčnega zavezanca in ga pelje na kosilo

Še večji problem pa je, da ima hkrati tudi zasebno podjetje, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem. Skratka, lahko vpoglede v davčne evidence tudi locira potencialne stranke za zasebni posel. Mislim, da je popolnoma jasno, da je tako početje nedopustno, saj nihče, ki službeno obravnava tajne podatke, le teh ne sme nikakor uporabljati za kateri koli namen. To je jasno povedala tudi informacijska pooblaščenka: “Dejstvo, da nekdo ima dostop do nekega podatka še ne pomeni, da ga lahko uporabi za katerikoli namen. Informacijski pooblaščenec je doslej že v več postopkih obravnaval zaposlene pri različnih upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki so sicer imeli pravico dostopa, a so ta dostop zlorabili za nezakonite namene, dostikrat npr. tudi povsem zasebne narave.” Podobno tudi odvetnica Nataša Pirc Musar, ki pa jo je RTV Slovenija cenzurirala.

Vse pa je zlasti zanimivo, če se ozremo skoraj dve leti nazaj, ko se je poslanec NSi, Jožef Horvat napenjal, da policija po mojem naročilu nezakonito vpogleduje v evidence poslancev in drugih politikov. Izkazalo se je, da to ne drži. Tudi ni podatka, da bi kakšen policist Jožefa Horvata peljal na kosilo. Tokrat pa smo priča zlorabi davčnih tajnih podatkov s strani prvega moža FURS-a. Če dodamo zraven še Roka Snežiča in prijatelje, potem smo lahko v skrbeh.

Mimogrede, na začetku je trdil, da prihaja za pol leta in ne za poln mandat, ker nima tega namena. Kaj je tisto, kar ga je premamilo, da je nastopil poln mandat, lahko samo ugibamo…

Marjan Šarec, predsednik LMŠ«

Zapis takratnega predsednika LMŠ kaže, da gospod ne razume marsičesa. Upam, da je že prebral končno ugotovitev informacijske pooblaščenke in da je razumel, da ni bil kršen nobeden zakon. Tisto, kar me navdaja s strahom, je dejstvo, da je ta gospod predsednik politične stranke, da je bil predsednik vlade in da je zdaj minister za obrambo.

Glede na to, da je njegov zapis dokaj žaljiv do mene, kot so tudi kakšne njegove druge izjave žaljive do drugih posameznikov, mu predlagam, da postane strpnejši, da se pomiri in v določenih primerih poduči, kaj je prav in kaj ne, ter da ne obtožuje vse počez, saj bi mu potem lahko kdo povedal, da bi bilo veliko bolje, če bi ostal na gasilskih veselicah.

Zaključek

To je le del objavljenih člankov o kosilu, ki jih je zaradi politike, verjetno lastnega neznanja in verjetno tudi zaradi lastne promocije sprožil nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Še enkrat poudarjam, da je o njem škoda izgubljati besed, saj je kot predsednik preiskovalne komisije zame predstavljal vse tisto, kar poslanec ne bi smel biti. Oseba, ki napada, ki zlorablja svoj položaj za zaslišanja zunaj pristojnosti preiskovalne komisije, oseba, ki posega v zadeve, ki nimajo zveze s preiskovalno komisijo, saj me je spraševal o strankah mojega podjetja in nakazilih teh mojih strank. Ti članki so tudi lep dokaz, kako se s pomočjo medijev in politike ustvarja negativno mnenje o določenem posamezniku, čeprav ni naredil ničesar narobe.

Glede medijev, novinarjev in odgovornih urednikov, seveda razen N1, ki so takrat med seboj tekmovali, kdo bo objavil napadalnejši članek o meni zaradi povabila na kosilo, danes ko je znana odločitev informacijske pooblaščenke, pa niso spisali nobenega članka, lahko povem le, da je to žalostno. Žal pa temu poklicu kot novinar in odgovorni urednik te revije pripadam tudi sam.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Simič. Vabljeni k branju Ivan Simič »

V reviji Denar sem 20. avgusta 2020 objavil članek z naslovom Končano sedemletno maltretiranje davčnega zavezanca, 20. oktobra 2020 pa uvodnik z naslovom Sesuti Furs in 22. avgusta 2020 sem na spletni strani www.simic-partnerji.si objavil še blog z naslovom Sedemletni davčni linč inšpektorjev. V vseh teh zapisih sem navedel, da je ena od odgovornih za sedemletno maltretiranje davčnega zavezanca tudi finančna inšpektorica mag. Majda Kerec. Po vseh teh letih in informacijah, ki sem jih pridobil naknadno, sem ugotovil, da v tej zadevi finančna inšpektorica mag. Majda Kerec ni imela takšne vloge, kot sem bil takrat prepričan, da jo ima. Zato izjavljam:

»Mag. Majda Kerec je zoper zavezanca, ki sem ga zastopal, korektno vodila postopek davčnega inšpekcijskega nadzora davka na dodano vrednost za obdobje od 1. 12. 2011 do 31. 12. 2011 in njena odločitev v tem postopku je bila kot pravilna in zakonita potrjena tako s strani druge stopnje kot s strani Upravnega in Vrhovnega sodišča RS. Drugih postopkov zoper zavezanca ni vodila in v drugih postopkih, ki so jih kasneje vodili drugi finančni inšpektorji, ni sodelovala, na te postopke in odločitve, sprejete v teh postopkih, nikoli ni vplivala niti ni zahtevala njihove uvedbe.

Trditve, da je z nevestnim delom v službi želela škodovati davčnemu zavezancu in se skupaj z drugimi davčnimi inšpektorji združila v hudodelsko združbo, niso resnične. Davčnega zavezanca ni maltretirala in se nad njim ni izživljala, saj je postopek vodila pravilno in zakonito in je v tej zadevi postopala pravilno, vestno in profesionalno.

Trditve, da bi morala mag. Majda Kerec za kar koli odgovarjati v zvezi s tem postopkom, so napačne. Mag. Majda Kerec je svoje delo v tej zadevi pravilno in zakonito opravila in vse trditve v smislu, da predstavlja nevarnost za zakonito odločanje, da kvari ugled Fursa, da bi morala ostati brez službe v državni upravi in da bi se zoper njo moral uvesti še kazenski postopek, so neutemeljene.

Mag. Majda Kerec kot vodja ni osebno odgovorna »za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse solze, ki so bile potočene zaradi nemočnosti davčnih zavezancev in samovolje finančnih inšpektorjev«. Mag. Majda Kerec je pri nadzoru ravnala v skladu z navodili Furs in v skladu s takrat veljavno določbo 68. a člena ZDavP-2.

Žal mi je, da sem napisal neresnične in žaljive trditve o mag. Majdi Kerec kot uradni osebi in kot fizični osebi in jo neupravičeno obdolžil nezakonitega in celo kaznivega ravnanja, ji s tem kvaril njen ugled in dobro ime tako v splošni javnosti kot med kolegi v cehu. Za takšno ravnanje se ji opravičujem.«

Mag. Ivan Simič

Odgovorni urednik

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.

Avtor tega prispevka je Ivan Molan. Vabljeni k branju Ivan Molan »

V torek, 17. maja, so se v večnamenski dvorani Mladinskega centra Brežice po dveletnem premoru zaradi epidemije ponovno zbrali kmetovalke in kmetovalci na javni predstavitvi izbranih razvojnih programov kmetij oz. naložb v primarno kmetijsko proizvodnjo, ki jih bo Občina Brežice letos sofinancirala na podlagi javnega razpisa za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Brežice za leto 2022. Občina Brežice za spodbude kmetijstvu letos namenja rekordnih 208.000 evrov, od tega preko javnega razpisa 150.000 evrov za sofinanciranje investicij v vrednosti skoraj milijon evrov.

Župan Ivan Molan o sredstvih za kmetijstvo v 2022.m4a

Občina Brežice se zaveda pomena kmetijstva za razvoj občine in ohranjanje kulturne krajine na podeželju, ter pomembnega vpliva kmetijstva na razvoj turizma, zato vsako leto redno namenja proračunska sredstva v ta namen, je v pozdravnem nagovoru dejal župan Občine Brežice Ivan Molan. Župan je poudaril tudi izjemen pomen samooskrbe ter lokalno pridelane hrane, ki je v teh izzivov polnih časih vedno bolj aktualna.

Predstavitve sta se udeležila tudi načelnica Upravne enote Brežice Alison Teodorovič in sodelavec Jože Lovenjak, ki na upravni enoti deluje na področju kmetijstva. Upravna enota je bila posredno vpeta v javni razpis, saj je oddelek za kmetijstvo izdajal izpise iz registra kmetijskih gospodarstev ter urejal GERKe, ki so bili potrebni pred vložitvijo izbirne vloge, ta je bila obvezna priloga javnega razpisa.

Občina Brežice za spodbude kmetijstvu letos namenja rekordnih 208.000 evrov

V tem letu  občina namenja 150.000 evrov (za 30.000 evrov več kot v letu 2021) za sofinanciranje 61 naložb in projektov v kmetijstvu s čimer bo omogočila izvedbo investicij v skupni vrednosti milijona evrov.

Za tehnično podporo  namenja 20.000 evrov – ta sredstva so namenjena društvom na področju kmetijstva za izobraževanje, izmenjavo dobrih praks, ocenjevanje kmetijskih pridelkov.

Občina namenja sredstva tudi za sofinanciranje promocije vinorodnih okolišev v višini 20.000 evrov, ta so namenjena vinogradniškim društvom (v občini jih deluje šest) za sofinanciranje promocijskih aktivnosti od prireditev (Martinovanja) do izdelave promocijskih filmov in drugih oblik promocije.

Za namen ekološko kmetijstvo namenja občina 3.000  evrov društvom, ki delujejo na področju ekološke pridelave hrane in sicer za  izobraževanju in izmenjavi dobrih praks, predstavitev na sejmih in eko tržnicah.

Za namen promocije kmetijstva in pridelovalcev namenja 15.000 evrov za sofinanciranje različnih prireditev kot je Bizeljsko ajdov kolač, Cvičkorel ex tempore, projekt kakovostnih lokalnih vin Županovo vino, za plačilo strokovne komisije za društveno ocenjevanje vin ipd.. Skupaj za spodbude kmetijstvu občina letos namenja 208.000, kar je daleč največ do sedaj.

Razpis za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo v številkah

Svetovalec za kmetijstvo na Občini Brežice Roman Matjašič je predstavil kratko statistiko razpisa, ki je bil objavljen v marcu, rok za oddajo vlog je bil 20. april.  Na razpis prispelo 62 vlog, ki jih je preverila tričlanska komisija, od tega ena vloga ni ustrezala pogojem razpisa, zato je bilo odobrenih 61 vlog.

Delež sofinancirana naložb znaša skoraj 20 % (19,83 %), najvišji znesek subvencije je znašal 3.966 evrov, najnižji pa dobrih 822 evrov. Naložbe so od nakupa opreme – sejalnikov, mulčarjev, bran, kosilnic, traktorskih prikolic, trosilcev, škropilnic do obnove streh in gradnje hlevov. Posodobitev kmetijske oprema pomeni tudi manjšo uporabo pripravkov in boljšo zaščito okolja. 

Predstavljenih je bilo tudi nekaj zanimivosti – število žensk, ki so nosilke kmetije, je skoraj 13 %, najvišja vrednost prijavljene naložbe je bila 49.785 evrov, občina je sofinancirala nakup štirih traktorjev s pogonom 4×4. V Slovenije je še vedno cca 60 % traktorjev, ki so v uporabi, starejših od 25 let, zato je sofinanciranje novih in varnejših traktorjev pomembno pri zaščiti življenj.

Po predstavitvi rezultatov javnega razpisa so kmetovalke in kmetovalci ter predstavniki društev prejeli pogodbe za sofinanciranje naložb oz. dejavnosti, nato je sledilo neformalno druženje. Za kulturni program dogodka so s pesmijo poskrbele devetošolke Ana, Maruša in Živa iz OŠ Artiče.

Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.