Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Po pregledu okrog tri tisoč novoletnih voščil na družbenih omrežjih sem ugotovil, da so ljudje v prek osemdeset odstotkih primerov drug drugemu zaželeli predvsem zdravja. Nek kolektivni instinkt strahu in nezaupanja ob dogajanjih v zdravstvu se je očitno ugnezdil v podzavest ljudi ter močno zagrenil doživetje sreče kot vsebine smisla. Odločevalci o politiki zdravja in izvajalci v zdravstvu so si vsak dan vse bolj narazen, medtem pa uporabnikov zdravstvenih storitev nihče nič ne vpraša. Volivci in davkoplačevalci smo prve izvolili po svoji volji, druge pa izšolali iz lastnega žepa. Ko človek pade v potok, je res nerazumno, da se jezi na potok! Ali nas zdravstvena kriza, ki je prezrla zdravje kot temeljno socialno vrednoto, ni ničesar izučila? To, kar človeka v nastalih razmerah ustraši, je spoznanje, da ob vsem tem – nihče ni odgovoren.
Teoretični koncepti in praksa učijo, da je za uspešno vladanje v svetu ljudi strah veliko bolj učinkovit kot kakršna koli demokracija. Stvarnost, kakršno ustvarjamo, vse več ljudi manj živi in vse bolj – prestaja. Razlog sta kriza duha in vladavine uma. Ne bodimo tako zazrti v svoj lastni popek, dvignimo glavo in poglejmo okrog sebe. Negotovost in nezaupanje v kolektivno zavest se krepita, kljub nenehnem porastu vedenj in znanj o tem, da so nam zaupanje in solidarnost rešilni čoln pred zlom v nas samih.
Res je, da družbenost ni stvar volje, še manj izbire posameznika, a je za to toliko bolj imperativ preživetja vseh. Ne spreglejmo, družbenost je predpogoj individualnemu obstoju. Nikoli ni bilo več hrane na tem svetu in nikoli več umiranja zaradi lakote, nikoli več pridiganja in leporečenja o miru in nikoli več nalaganja orožja na ogenj vojn po svetu. Nikoli več moledovanja o toleranci in nikoli večjega sovraštva do migrantov in drugih nosilcev različnosti. Beseda mir je razglašena za besedo leta, čeprav se kapitalu niti ne sanja o miru. Iz dneva v dan se stopnjujejo pozivi po zmagi orožja, nihče več ne računa na zmago razuma. Žal, vojna je vsakdanjik in mir redka ali eksotična epizoda.
Ljudje smo namreč dani v mešanico vsega, kar je v preteklosti bilo in tistega, kar bi lahko bilo – pa ni. Naš čas in mi nismo rezultat samo storjenega, temveč tudi nestorjenega ali opuščenega. Pogosto v glavah ljudi bolj odzvanja žal po tistem zamujenem kot za tistim, kar je bilo storjeno. Zakaj? Predvsem zato, ker nismo bili dovolj močni ali svobodni, da bi sledili svojemu prav in človeku z dostojanstvom v sebi. Vse pogosto se prepuščamo občutku, da imamo na zalogo podarjeno več življenj in če eno zapravimo, vzamemo naslednje. Ne. Življenja niso otroške plenice in ko eno onečedimo, vzamemo drugo. Kolikokrat smo se bali po nepotrebnem, namesto da bi živeli. Usoda, kakor koli razumeli pomen tega pojma, ne daje priložnosti, če ne nudi možnosti, da so te uresničene. A kot tolikokrat rečeno – to je naš čas, čeprav so bobni vojne vse glasnejši, drugega časa nimamo. Zato se ni treba sprijazniti z odtujevanjem človeka od svojega okolja in samega sebe, temveč v sebi zbuditi človeka kot ljubeče bitje.
Čas, v katerem se srce razširja v nasprotju z debelino denarnice, v katerem je veliko bolje imeti v denarnici kot v glavi, ko je pomembno »imeti in ne biti« (E. From), je naš čas. Ni se treba delati neumne, pridno in zavzeto sodelujemo v ustvarjanju ravno vsega tistega, s čimer se ne strinjamo? Resničnost je izginila, realno ne eksistira več, ampak se nam kaže le še kot prazna in zavajajoča simulacija. Zavzemamo se za nudenje pomoči revnim in ogroženim, nihče pa se ne zmeni za odpravo socialnih in sistemskih konceptov, ki rojevajo negotovost, strah, revščino in obubožanost. Prizadejanje krivic, ne samo iz naslova ega, temveč tudi na podlagi prava ali višjih ciljev, so z vidika poštenja kot osnove empatije nesprejemljiva početja in moralni poraz vseh nas.
Upanje, da nas bo rešila umetna inteligenca ni tako obetavno. »Bojim se dneva, ko bo tehnologija nadgradila našo človeško interakcijo. Svet bo dobil generacijo idiotov,« je dejal Einstein. A po svetu in pri nas se že odpirajo centri za digitalno detoksikacijo, uvajajo dnevi digitalnega posta – vsaj nekaj dobrega za ta naš svet.
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
