Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) mag. Sandi Viršek in predstavnik konzorcija z vodilnim partnerjem Riko d.o.o. iz Ljubljane in partnerji Kolektor iz Nove Gorice, CGP iz Novega mesta in Kostak, d.d. iz Krškega Janez Škrabec sta dopoldne v prostorih Kulturnega doma Krško podpisala pogodbo za gradnjo jedrskih objektov na odlagališču nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini.
Medtem ko se na gradbišču odlagališča NSRAO v neposredni bližini jedrske elektrarne v Vrbini zaključujejo infrastrukturna dela, ki so se začela konec lanskega poletja, se bo v kratkem pričela še gradnja jedrskih objektov, za kar je bil na javnem razpisu izbran konzorcij uvodoma omenjenih slovenskih podjetij.
Gradili bodo 42 mesecev
Zbrani na slavnostnem podpisu
Direktor ARAO mag. Sandi Viršek je poudaril, da je odlagališče NSRAO prvi samostojen jedrski objekt, ki se ga gradi v samostojni Sloveniji, do katerega pa je bilo treba prehoditi kar dolgo in zahtevno pot, od umeščanja v prostor preko presoje vplivov na okolje in varnostnega poročila do pridobitve gradbenega dovoljenja in razpisov za izbiro izvajalcev. V okviru tokrat podpisane pogodbe bodo zgrajeni štirje objekti: upravno-servisni, tehnološki objekt, hala nad silosom in odlagalni silos za NSRAO, njena vrednost pa je slabih 93 mio evrov brez DDV. Približno dva meseca bodo trajala pripravljalna dela, približno šest mesecev izgradnja primarne obloge oz. diafragme, približno 21 mesecev izgradnja sekundarne obloge, približno šest mesecev gradnja začasne hale, 17 mesecev gradnja tehnološkega objekta in 14 mesecev gradnja upravno-servisnega objekta. Celotna gradnja (posamezne faze se bodo seveda prekrivale) bo predvidoma trajala 42 mesecev. »Načrtovano je, da bi leta 2027 v odlagališče odložili prve radioaktivne odpadke,« je povedal Viršek. Sledi še razpis za izbiro dobavitelja portalnega dvigala, s katerim bodo odpadke vlagali v odlagalni silos, katerega premer notranjega dela bo 27,3 metra, globina pa 54 metrov.
Predstavitev projekta odlagališča
Viršek je prepričan, da so se dobro pripravili na gradnjo odlagališča, zato verjame, da bo potekala gladko in da bo zaključena v zastavljenem roku. Po začetku obratovanja odlagališča bodo potrebovali nekaj let, da vanj prestavijo radioaktivne odpadke, ki so zdaj v (začasnih) skladiščih, ki so skoraj polna, potem pa bo odlagališče za nekaj let prešlo v fazo mirovanja, ko vanj ne bodo odlagali odpadkov oz. ga bodo le nadzorovali in skrbeli, da bodo vsi sistemi delovali. »Nekje po letu 20240 se bo začelo zapiranjem in razgradnjo NEK, zato bo odlagališče spet začelo obratovati in bodo vanj odložili še odpadke, ki bodo nastali do takrat in pri tem postopku. Po letu 2050 se odlagališče zapre in preide v t. i. dolgoročni nadzor – 50 let aktivnega monitoringa in 250 let pasivnega nadzora, ko bomo ohranjali védenje, da je na tej lokaciji odlagališče,« je pojasnil Viršek. Po 300 letih bo to območje po njegovih besedah primerno za kakršno koli rabo.
Pomagali jim bodo Nemci
Direktor vodilnega partnerja v konzorciju izbranih podjetij Janez Škrabec je po podpisu poudaril, da so posel dobili v mednarodni konkurenci, »ker smo oddali najbolj konkurenčno ponudbo«, vključena podjetja pa so že sodelovala pri podobnih tehnoloških projektih, imajo pa tudi strateškega partnerja v nemškem podjetju Bauer, ki jim bo pomagalo na najbolj kritičnem delu projekta, tj. globokem temeljenju. »Pripravljeni smo na te izzive in prepričan, da bo naš konzorcij uspešno zaključil ta projekt,« je poudaril.
Le za slovenske odpadke
Približno 90 % radioaktivnih odpadkov v Sloveniji nastane v NEK, 10 % pa jih nastane v medicini, raziskavah in industriji, shranjeni pa so v centralnem skladišču v Brinju pri Ljubljani. Poudariti je treba, da je odlagališče NSRAO zaenkrat zasnovano le za (slovensko) polovico odpadkov iz NEK, čeprav ima ARAO okoljevarstveno soglasje za izgradnjo dveh silosov. V skladu s sklepom meddržavne komisije za NEK iz leta 2019 skupna rešitev za NSRAO med Slovenijo in Hrvaško ni mogoča, zato ima Hrvaška svoj projekt na lokaciji v Čerkezovcu, ki ga mora prav tako zaključiti do leta 2027. »Če bo prišlo do izgradnje JEK2, bo ARAO morala ponovno odpreti vse postopke, da bo lahko zgradila dodaten silos oz. kolikor bo potrebno za odložitev odpadkov, ki lahko nastanejo v prihodnosti,« je dejal direktor ARAO.
Podpisu so prisostvovali tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin, generalni direktor GEN energije dr. Dejan Paravan, predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer, predstavniki okoliških krajevnih skupnosti in seveda predstavniki partnerjev v konzorciju.
P. P.
#povezujemoposavje
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
